12. mednarodna kastelološka konferenca Castrum Bene:
GRAD KOT DRUŽBENI PROSTOR
Ljubljana, 28. september – 2. oktober 2011

Konferenca bo posvečena raziskovanju družbenih razsežnosti srednjeveških gradov pa tudi zgodnjenovoveških trdnjav in dvorcev. V središču zanimanja bodo različni vidiki človeške interakcije s temi stavbami nekoč in danes..

Medtem ko je plemstvo kot pobudnik gradnje in lastnik gradov že od nekdaj v ospredju pozornosti raziskovalcev, vemo mnogo manj o tem, kako so druge družbene skupine dojemale, uporabljale in se soočale z gradovi. Na kakšen način so gradovi oblikovali življenjske prostore pripadnikov različnih spolnih, starostnih, profesionalnih in statusnih skupin? Kateri deli nekega grajskega kompleksa in njegove okolice so bili dostopni ali sploh vidni nekemu posamezniku glede na njegov družbeni položaj? Kako so arhitekturno zasnovo in obliko gradov (so)oblikovali ali celo določali družbeni odnosi, ki so se vzpostavljali in reproducirali prav skozi vsakodnevne dejavnosti, ki so potekale na gradovih in ob njih? Kakšen pomen so gradovi imeli za svoje lastnike, upravitelje, prijateljske ali sovražne obiskovalce in, po drugi strani, za služabnike, ki so tam opravljali svoje vsakodnevne opravke, ter podložnike, ki so obdelovali gospodovo zemljo in mu vsako leto odrajtali predpisane dajatve? Ali nam pisni dokumenti, ohranjene arhitekturne ostaline in artefakti, odkriti na danem gradu, ponujajo vpogled v te kompleksne svetove nekdanjih življenjskih izkustev in na kakšen način? Je sploh mogoče odkriti sledi življenj posameznikov, ki so se odvijala na gradovih, ob njih in z njimi

Tema posvetovanja prav tako zaobsega vprašanje fascinacije z gradovi, tako pri raziskovalcih kot v širši javnosti. Katere podobe in branja gradov prevladujejo dandanes, kako in na kakšne načine so te podobe in razumevanja raziskovana in izkoriščana v akademski sferi, na polju upravljanja in trženja kulturne dediščine in v pop kulturi? Ali obstajajo socialno diferencirana razumevanja gradov danes in ali so obstajala v preteklosti? Ali obstajajo spolno diferencirana izkustva gradov? Ali (še) drži, da je kastelologija pretežno moška veda, kar je vsekakor veljalo vse do sredine 20. stoletja? Če da, iz kakšnih razlogov? Kako, če sploh, je mogoče opredeliti značilno moške ali ženske pristope k proučevanju gradov?

> Prijavni obrazec

Rok za prijavo je 31. 8. 2011.


Informacije o konferenci
Tel.: +386 (0)1 241 1546
E-pošta:
katja.predovnik@ff.uni-lj.si