Arheološki viri za zgodovino Pustega gradu nad Lipnico (gradu Waldenberg)

(J6-5413-0581, Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo, znanost in šport)

© Katarina Katja Predovnik, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

V okviru raziskovalnega projekta so bili obravnavani arheološki podatki in drobne najdbe z najdišča Pusti grad nad Zgornjo Lipnico pri Radovljici (nekdanji grad Waldenberg), ki jih hranita Gorenjski muzej Kranj in Narodni muzej Slovenije.

Grad je bil pozidan na grebenu med rekama Savo in Lipnico v sredini ali drugi polovici 12. stoletja na posesti, ki jo je na Gorenjskem pridobila koroška rodbina grofov Ortenburških. Na gradu so do konca 14. stoletja prebivali njihovi ministeriali, gospodje Waldenberški, kasneje pa zamenljivi uradniki, gradiščani. Po izumrtju Ortenburžanov 1418 so grad podedovali grofje Celjski, ki so ga upravljali na enak način, po smrti zadnjega Celjana, pokneženega grofa Ulrika II., pa je leta 1456 prešel v roke Habsburžanov. Ti so ga sprva dajali v zakup in zastavo, leta 1616 pa so ga prodali Janezu Ambrožu pl. Thurnu.

Pusti Grad aerofoto

Ruševine gradu Waldenberg (© Gotika v Sloveniji, svet predmetov, Ljubljana, Narodni muzej 1995, str. 317).

Grad je nastal kot ganerbni obodni grad s simetrično zasnovo: dva peterokotna palacija z vmesnim obzidanim pravokotnim dvoriščem. Takšno, v tlorisu podolgovato šesterokotno zasnovo je grad obdržal vse do opustitve (domnevno v 17. stoletju). V 14. stoletju je bilo pozidano segmentirano predgradje s polžastim dostopom in več obrambnimi stolpi. V 16. stoletju je bil urejen zunanji obrambni obor ob vstopu v prvo predgradje.

Arheološko gradivo je bilo na Waldenbergu pridobljeno deloma nestrokovno. Leta 1993 je zasebnik izkopaval na območju obrambnega stolpa ob vzhodnem palaciju. Najdbe so mu bile zasežene, nato pa je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj v sodelovanju z Gorenjskim muzejem istega leta opravil revizijsko izkopavanje. Gorenjski muzej hrani več kot 2350, Narodni muzej Slovenije pa 76 najdb. Nekatere so že bile objavljene.

Obravnavane drobne najdbe vključujejo kuhinjsko in namizno lončenino, steklenino, orodje, okovje, orožje, nakit in druge elemente noše, ostanke tkanine, nabožne predmete, svetila in lončene pečnice. Ker so najdbe brez stratigrafskih podatkov, smo jih obravnavali zgolj po tipoloških kriterijih s komparativno metodo, pri čemer smo upoštevali tako njihove oblikovne kakor tudi tehnološke značilnosti. V primerjavo smo vključili objavljeno srednjeveško in novoveško arheološko gradivo iz Slovenije in Evrope. Ugotovili smo, da sorodne predmete najdemo širom srednje Evrope na sočasnih najdiščih višjega statusa (gradovi, mesta). Posebnost Pustega gradu je velika količina diagnostičnih predmetov, posebno luksuzne namizne lončenine in predmetov iz barvnih kovin. Nekaj polizdelkov, orodij, surovin (bronasta žica) in domnevno reciklaži namenjenih predmetov kaže, da je na gradu potekala kovaška dejavnost in morda izdelava nakitnih predmetov. Ni pa mogoče reči, ali so te dejavnosti potekale v izkopanem objektu ali drugod znotraj grajskega kompleksa.

Ob predpostavki, da vse gradivo izvira iz zasutij kletnih prostorov obrambnega stolpa, lahko domnevamo, da so bili ti prostori zasuti z odpadnim materialom, ki je bil morda sprva odložen drugod na območju gradu, in sicer namenoma, v krajšem času, ko je pač prišlo do opustitve tega objekta in izravnave terena.

Posamezni predmeti so datirani v čas od 14. do 16. stoletja. Le nekaj odlomkov lončenine iz najglobljih plasti je mogoče datirati v 13. stoletje, s čimer lahko datiramo tudi zidavo stolpa. Težišče je v 15. stoletju, kamor sodi večina časovno ožje opredeljivih najdb (npr. kamniti kipec sv. Katarine Aleksandrijske, odlomki španske majolike, italijanske majolike in gravirane lončenine, nekateri okrasni okovi pasov iz bakrovih zlitin idr.). To nesporno kaže, da so na gradu v 15. stoletju še bivali pripadniki premožnejšega sloja. Med najdbami, ki jih lahko tipološko datiramo v 16. stoletje, prevladuje orožje, gravirana lončenina domače izdelave in drugi predmeti, ki bi lahko pripadali vojaški posadki in poslom, ne dokazujejo pa stalne prisotnosti plemiških prebivalcev. Grad je kot utrjena postojanka obdržal pomen tudi potem, ko so si njegovi posestniki uredili udobnejše bivališče v mestnem dvorcu v Radovljici; potrebno ga je bilo vzdrževati in zavarovati vsaj z manjšo skupino vojakov. Od najdb, ki bi jih morda lahko datirali v 17. stoletje, je v obravnavanem gradivu zaslediti le nekaj odlomkov lončenine. To bržkone pomeni, da so bili izkopani kletni prostori obrambnega stolpa tedaj že opuščeni in zasuti. Kako dolgo so ostale v rabi druge stavbe grajskega kompleksa, brez nadaljnjih raziskav ni mogoče presoditi.

Izbor drobnih najdb.