© Katarina Katja Predovnik, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Na območju med naseljema Zagorica pri Velikem Gabru in Bič so bile v sklopu izgradnje slovenskega avtocestnega omrežja s terenskimi pregledi in arheološkimi izkopavanji odkrite arheološke ostaline od prazgodovine do novega veka. Na trasi sedanje avtoceste je bilo leta 2002 (glej B. Vičič idr., Zagorica pri Velikem Gabru – rimskodobna in zgodnjesrednjeveška naselbina, v: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, Ljubljana 2002, 94–97; B. Vičič, Zagorica pri Biču, v: Zemlja pod vašimi nogami, arheologija na avtocestah Slovenije, vodnik po najdiščih, Ljubljana 2003, 276–277) izkopanih 20 mlajšeželeznodobnih grobov, del rimskodobne naselbine s pripadajočim grobiščem ter ostanki poznoantičnega in staroslovanskega naselja. Razporeditev raziskanih arheoloških ostalin je nedvomno kazala, da je bil prostor v različnih obdobjih izrabljan in strukturiran na različne načine, nedvomno pa se je območje posameznih naselbinskih in grobiščnih kompleksov širilo tudi izven avtocestne trase.

Po zaključku izkopavanj na trasi smo v letih 2002 in 2003 sodelavci in študentje Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (vodji del Katarina Predovnik in Dimitrij Mlekuž) opravili intenzivni površinski in podpovršinski terenski pregled zemljišč severno in južno od ugotovljenih arheoloških arealov. Namen tega dela je bil zamejiti najdiščni kompleks ali celo ugotoviti obseg intenzivne izrabe prostora (poselitve) v posameznih obdobjih.

Uporabili smo metodo intenzivnega površinskega pregleda v mreži zbiralnih enot velikosti 5 x 5 m s totalno kolekcijo najdb. Na ta način smo pregledali skupno 14 zemljiških parcel (njiv). Na manjšem območju tik severno ob rimskodobne naselbine smo opravili tudi podpovršinski terenski pregled.

distribucija rimske lončenine

Površinska distribucija rimske lončenine.

Na osnovi analize razprostranjenosti najdb posameznih obdobij smo uspeli približno določiti obseg rimskodobne poselitve proti severu in vzhodu, medtem ko na jugu in zahodu pregledov zaradi nedostopnosti zemljišč ni bilo mogoče opraviti. Prav tako je mogoče sklepati o obsegu staroslovanskega naselja ter o spremembah v načinu rabe pregledanega prostora v srednjem veku in kasnejših stoletjih, ko sta že obstajali vasi Bič (vsaj od sredine 12. stoletja dalje) in Zagorica.

Preliminarno poročilo [PDF]