Filozofija zgodovine

Filozofija zgodovine

Stopnja: 1

Ure predavanj: 15

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 45

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: asist. dr. Kravanja Aljoša, izr. prof. dr. Pribac Igor

Vsebina

- Filozofija in zgodovinopisje: diskurzivnost in narativnost, obče in posebno.
- Epistemološki status zgodovinopisja: zgodovinopisje kot humanistična veda; zgodovinopisje in naravoslovni model znanosti; reprezentacija preteklosti; zgodovinopisje in umetnost; opis, razumevanje, interpretacija razlaga; hermenevtični krog in zgodovina; javna raba zgodovinopisja.
- Redi časovnosti: kronolometrija, kronografija, kronologija in kronozofija; linearizem in ciklizem; družbene utopije.
- Nastanek zgodovinopisja (Herodot, Tukidid, Polibij, Tacit): umestitev zgodovinopisja v Aristotelovi Poetiki.
- Krščanska eshatologija in rojstvo linearizma: dojetje časa in zgodovine v Bibliji; teorija časa pri Avguštinu; eshatološka branja Bibljije; periodizacija in univerzalizacija zgodovine.
- Rojstvo moderne zgodovinske zavesti v obdobju humanizma: Machiavellijev ciklizem in Vicova filozofija zgodovine; racionalistično zavračanje historicizma in premise njegove obuditve v empirizmu; relativistični skepticizem in normativistični opitimizem v razsvetljenskem nastanku filozofije zgodovine.
- Heglov historicizem in Marxova teorija zgodovine: zgodovinska razlaga kot orodje politične kritike in revolucionarne akcije; marksistične in postmarksistične toerije družbene emancipacije.
- Strukturalistične kritike historicizma: Althusserjeva interpretacija Marxa in Foucaultova Arheologija vednosti. Lyotard in pojem postmodernizma; pogled postkolonialnih študij.
- Filozofija zgodovine in teorije zgodovinopisja v 20. stol: psihoanaliza, Popperjeva in Straussova kritika historicizma, dekonstruktivizem, analitična filozofija zgodovine.