Mednarodni simpozij ob 30. obletnici Oddelka za azijske študije

Med 13. in 15. majem 2026 je potekal krovni dogodek jubileja Oddelka za azijske študije, ki je bil vsebinsko strnjen v tridneven slavnostno zaokrožen niz srečanj, razprav ter umetniških dogodkov, ki so razgrnili vpogled v zgodovino oddelka, njegovo sedanje delovanje in prihodnje smeri razvoja. Mednarodni simpozij ob 30. obletnici je v prvih dveh dneh povezal članice in člane oddelka, soustanovitelje, goste iz tujine ter študentke in študente. Tretji dan se je program nadaljeval z mednarodno delavnico EUTOPIA 2026 Ponovni premislek o regionalnih študijah v spreminjajočem se svetu, ki je jubilejno dogajanje umestila v širši prostor sodobnih razprav o področnih študijah.

Prvi dan simpozija je osvetlil raziskovalno in pedagoško razvejanost oddelka, ki se je skozi desetletja oblikoval kot prostor intenzivnega dialoga med jeziki, družbami in disciplinami. V raznolikosti tem in pristopov se je izrisala intelektualna širina oddelka ter njegova sposobnost povezovanja različnih raziskovalnih polj v skupen akademski prostor. Dogodek se je pričel z nagovorom dekanje Filozofske fakultete Mojce Schlamberger Brezar in predstojnice Oddelka za azijske študije Mateje Petrovčič. Uvodni del sta zaokrožila osrednja plenarna govora soustanoviteljev oddelka Andreja Bekeša in Jane S. Rošker. Sledila je predstavitev avtobiografije, ki jo je pripravil tretji soustanovitelj oddelka Mitja Saje. 

 V nadaljevanju so se zvrstili paneli Didaktika poučevanja vzhodnoazijskih jezikov (Mateja Petrovčič, Nina Golob, Nagisa Moritoki Škof) Etimologija, semantika in večjezičnost (Chikako Shigemori Bučar, Kristina Hmeljak), Umetnost in zbirateljstvo, (Maja Veselič, Nataša Vampelj Suhadolnik, Klara Hrvatin), ter Urbani prostori, skupnosti, odnosnost, v okviru katerega so svoje prispevke predstavili Nataša Visočnik Gerželj, Blaž Križnik in Téa Sernelj. 

 V četrtek, 14. maja se je program nadaljeval z mednarodnim delom simpozija, ki ga je otvoril Xu Baofeng. Sledili so paneli East Asian Philosophy (Yang Xiaobo, Tamara Ditrich in Tara Peternell, panel Theory, Methodology, and Intellectual History (Maryam Ghiasian in Mina Grčar) panel Teaching Chinese Language (Lin Yunyue in Zhang Yue) ter panel Korean Studies in Slovenia (Ryu Hyeonsook, Kang Byoung Yoong, Rajesh Kumar). Program so dopolnili še študentska okrogla miza Vzhodnoazijski predmeti v slovenskih muzejih pod vodstvom mentorice Nataše Vampelj Suhadolnik (Ana Rupnik, Ana Razinger, Brina Urisk), panel Diskurz, politika in moč: sinofonska regija v globalnem kontekstu (Severin Lorenčič, Saša Istenič Kotar) ter gostujoče predavanje China, Taiwan and the Thucydides Trap: War Risks in the Strait and Beyond, ki ga je izvedel Jean-Pierre Cabestan.

 V petek, 15. maja je sledila mednarodna delavnica EUTOPIA 2026 Ponovni premislek o regionalnih študijah v spreminjajočem se svetu zasnovana kot prostor kritičnega premisleka o evrocentričnih temeljih področnih študij ter o novih analitičnih pristopih k razumevanju sodobnega multipolarnega sveta. Delavnica je povezala Univerzo v Ljubljani, Univerzo Ca’ Foscari v Benetkah ter Univerzo v Göteborgu. S svojimi prispevki so sodelovali mednarodno uveljavljeni strokovnjaki na področju področnih študij Martin Svensson Ekström, Jana S. Rošker, Stefano Pellò, Jonathan Puntervold, Laura De Giorgi, Rajko Muršič, Luka Culiberg, Martin Nordeborg in Patrick Heinrich. Njihova predavanja so komentirale študentke in študenti Roberto Chovelon, Gaja Zabukovšek Lipovšek, Anja Vatovec, Sara Domenicano, Wang Hao, Neža Jakšič, Thomas Aerts, Matea Radaković in Živa Gornik. Srečanje je odprlo prostor za gosto in premišljeno izmenjavo pogledov, v kateri so se prepletale sinologija, japonologija, antropologija, perzijske študije in druga sorodna področja, s tem pa utrdilo razumevanje področnih študij kot dinamičnega, samorefleksivnega in mednarodno odprtega raziskovalnega polja.

 Dogajanje se je sklenilo s kulturnim programom, ki je srečanju nadel zaokroženo umetniško noto. V prvem delu je potekal literarni večer kitajske, japonske in korejske poezije, v drugem delu pa koncert tria Večni problemi. 

Dogajanje ob 30. obletnici Oddelka za azijske študije je tako preseglo okvir jubilejnega obeležja in se strnilo kot premišljen izraz institucionalnega spomina, akademske zrelosti in odprtosti k nadaljnjemu razvoju. V njem so se srečali pogled na prehojeno pot, zavest o doseženem in razmislek o nalogah, ki oddelku stojijo naproti v prihodnje. V medprepletenosti tradicije, raziskovalne živosti, pedagoške predanosti in mednarodnega sodelovanja se je pokazal širši pomen obletnice: Oddelek za azijske študije ostaja neprecenljiv prostor humanistične vednosti, kritičnega mišljenja in vztrajnega oblikovanja akademskih vezi, ki segajo prek jezikovnih, družbenih in državnih meja.

Spletna stran vseh dosedanjih in prihodnjih dogodkov ob 30. obletnici Oddelka za azijske študije: povezava.
Spletna stran simpozija: povezava.
Spletna stran delavnice: povezava.