2018 Jeterbenk

Arheološka raziskava srednjeveškega gradu Stari Jeterbenk na Kašči v Žlebeh nad Medvodami

Koda raziskave (MK): 18−0069

Evidenčna številka dediščine: 23525 Žlebe – Grad Stari Jeterbenk

Ime najdišča: Visokosrednjeveški grad Stari Jeterbenk na hribu Kašča v Žlebeh nad Medvodami

Naselje: Žlebe

Vrsta raziskave: (šibko) invazivna

Raziskovalni postopek: arheološki površinski pregled, arheološki podpovršinski pregled, arheološki strukturni pregled, arheološki testni izkop, stavbna analiza in čiščenje površin

Vodja raziskave: doc. dr. Andrej Gaspari

Trajanje terenskih del raziskave: 9. 4. 2018–21. 4. in 31. 5. 2018

Terenska ekipa: Andrej Gaspari ter študentje in študentke prvo- in drugo stopenjskega študija Rok Humerca, Lucija Kous, Matjaž Krašna, Blaž Kumer, Domen Perne, Zala Radilovič, Zala Rejec, Denis Rondič, Lucija Sotlar, Ana Vičar

Nedestruktivne in šibkoinvazivne raziskave na hribu Kašča v Žlebeh nad Medvodami, ki so bile izvedene aprila 2018 v okviru praktičnega pouka na Oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete za študentke in študente prve in druge stopnje, so del večfazno zasnovanega projekta integriranih arheoloških raziskav srednjeveških gradov in utrdb na območju Medvod, ki predstavlja logično nadaljevanje novejših arheoloških raziskav na gradu Smlednik (ZVKDS CPA 2011) in Gradišču nad sv. Marjeto v Žlebeh (OzA FF UL/2008) ter njihovo nadgraditev z osredotočanjem na ostale, arheološko manj znane gradove in utrdbe ter druge sestavne dele srednjeveške pokrajine v širši okolici sotočja Sore in Save s poudarkom na najdiščih v skrajnem severnem delu Polhograjskega hribovja. Z več vidikov ima v tem prostoru poseben pomen kompleks gradov na območju hriba Jeterbenk nad Žlebami, ki ga tvorijo v zgodovinskih virih izpričani stolp Nebojse (Neboyz; Newoisse; Newoysse), Stari (Hertenberch castrum; allt Herttemberg; alt Herttenberg) in Novi Jeterbenk (new Hertenberch; new Herttemberg; new Herttenberg), vsi zgrajeni in večino časa v posesti vitezov Jeterbenških (Hertenberg).

Kopa s starim imenom Kašča je bila kot potencialna lokacija enega od gradov evidentirana med arheološko topografijo pod okriljem ZVKDS OE Ljubljana leta 2006. Poleg globokega, umetno izkopanega jarka, ki ločuje kopo od nadaljevanja grebena proti Jeterbenku, so bili takrat dokumentirani le drobci malte iz ruševin in terasasto preoblikovan severni del grebena, poteki zidov, skriti v mikrooblikovanosti površja, pa so se odtegnili prepoznavi. Lokacija je bila kot mesto srednjeveške grajske arhitekture dokončno potrjena z ostanki obzidja, izpostavljenimi po žledolomu februarja 2014, in predhodno odkritimi numizmatičnimi in drugimi najdbami naključnih sprehajalcev.

Sanacija gozda, prizadetega z omenjeno naravno nesrečo leta 2014, je zahtevala tudi izgradnjo vlake, ki se vleče čez severno pobočje Kašče in se konča na območju vzhodnega grebena. Ob izdelavi vlake z bagerjem goseničarjem pozno jeseni leta 2016 so bili izpostavljeni in mestoma uničeni ostanki obodnega obzidja z deli dveh stolpov in spremljajočih depozitov, kar je bil tudi neposreden povod za izvedbo zavarovalnega posega v dogovoru z višjo konservatorko Mijo Topličanec, pristojno konservatorko ZVKDS, OE Ljubljana, in muzejskim svetovalcem Martinom Horvatom, kustosom za arheologijo srednjega veka v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

Prva faza nadaljevalnih raziskav v letu 2018 je bila usmerjena v čiščenje s posegom izpostavljenih površin z opisno in grafično dokumentacijo, strukturni pregled najdišča in analizo grajenih ostankov (obrambni jarek, obzidje z integriranima stolpoma, notranje stavbe, dostopne poti in vhodi), izkop testne sonde za določitev arheološkega potenciala vršne kope ter podpovršinski pregled z detektorjem kovin, ki je zajel izključno z vlako poškodovane površine in depozite v koreninskih spletih podrtih dreves. Sočasno z opisnim in grafičnim dokumentiranjem stratigrafije je potekalo vzorčenje intaktnih depozitov za potrebe specialističnih analiz, v okviru terenskih del pa je bil opravljen tudi strukturni in geološki pregled gradu pripadajočega kamnoloma apnenca in dolomita ter potencialnih odvzemnih mest ostalega dokumentiranega gradbenega materiala.

Arheološke sledove na najdišču in njegovi neposredni okolici tvorijo domnevani ostanki osrednje stanovanjsko-obrambne stavbe na vršnem platoju kope, poligonalnega obodnega obzidja z dvema integriranima vogalnima stavbama oziroma stolpoma in obrambni jarek ter gradu pripadajoč kamnolom, še ne docela razumljeni pa ostajajo dostopi in mesto glavnega vhoda.

Andrej Gaspari (2020): Žlebe – Stari grad Jeterbenk. – Varstvo spomenikov. Poročila 54, v tisku.

Poročilo:

Andrej Gaspari s sodelavci (2018): Arheološka raziskava srednjeveškega gradu Stari Jeterbenk na Kašči v Žlebeh nad Medvodami (parc. št. 17 in 18/1, k. o. 1979 - Žlebe). Končno strokovno poročilo o raziskavi 18-0069. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Magistrska naloga:

Ana Vičar (2020): Jeterbenške utrdbe v luči arheoloških in zgodovinskih virov. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Video vsebine.