Železniki

Oddelek za arheologijo

2019 Železniki

Arheološke raziskave na najdišču Studeno – Arheološko najdišče Štalca (EŠD 12152)

Koda raziskave (MK): 19-0408

Evidenčna številka dediščine: 12152 Studeno – Arheološko najdišče Štalca

Ime najdišča: Studeno – Arheološko najdišče Štalca

Naselje: Studeno

Vrsta raziskave: invazivna

Raziskovalni postopek: arheološki površinski pregled, arheološki arheološki strukturni pregled, preverjanje posnetkov zračnega laserskega skeniranja

Vodja raziskave: asist. Manca Vinazza

Trajanje terenskih del raziskave: 16. 9. 2019–27. 9. 2019

Terenska ekipa: študentje in študentke prvo stopenjskega študija Aljaž Ranik, Igor Srnel Purič, Urška Kitak, Brina Svet in Erasmus+ študent Nikolaos Kouvalakis

Strokovni sodelavci: asist. dr. Igor Medarić

Na arheološkem najdišču Štalca smo izvedli arheološke raziskave na pobudo lokalnega Muzejskega društva Železniki. Pri raziskavi so sodelovali študenti 1. letnika dodiplomskega študija arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Raziskavo smo razdelili na dva dela. V prvem, topografskem, smo preverjali posnetke zračnega laserskega skeniranja oz. lidarja na terenu, in sicer na celotnem zaščitenem območju najdišča Studeno – Arheološko najdišče Štalca. Sledove, vidne na teh posnetkih smo fotografsko dokumentirali ter sočasno zarisovali na načrt. Pri tem smo ugotovili, da je območje najdišča predvsem v južnem delu še nekoliko večje, saj segajo terase izven že zaščitenega območja EŠD 12152. Zaradi strmih pobočij so se terase izkazale kot edina arheološko potencialna območja na najdišču. Drugih sledi npr. obrabnih elementov nismo prepoznali. Najdišče je v osrednjem delu ogroženo zaradi kolesarske steze. Poleg kolesnic so vidni sledovi posegov v tla za potrebe izgradnje bankin in band. Na osnovi topografskih obhodov in preverjanj lidarskih posnetkov smo izrisali detajlni načrt najdišča.

V drugem delu raziskave smo izvedli površinski terenski pregled. Pregledali smo 5 kvadrantov velikosti 20 × 20 metrov, vsakega pa smo razdelili na zbiralne enote velikosti 2 × 2 m (skupno 100 enot/kvadrant). Dva kvadranta smo postavili na severnem delu najdišča, na terasah tik pod vrhom z namenom razumevanja erozijskih procesov in obsega najdišča (kvadranti A). Ostale tri (kvadranti B) pa v notranjosti naselbine, na njenem najvišjem delu.

Pred zbiranjem so zbiralci odstranili večje vejevje, med samim zbiranjem pa so z manjšimi grabljicami odstranili listje. Za posamezno zbiralno enoto so imeli na voljo 4 minute. Dodatno minuto pa še za preverjanje posamezne zbiralne enote z magnetom. Po zaključenem zbiranju je sledilo merjenje navidezne magnetne susceptibilnosti s pomočjo SatisGeo KM-7. Poleg železove žlindre smo našli predvsem železove okruške, manjše od 1 mm, odlomke žgane gline in praženo rudo. Izkazalo se je, da se nam višje vrednosti susceptibilnosti pojavljajo v kvadrantih, kjer smo našli arheološke najdbe. Najdbe so brez izjeme težko časovno opredeljive. Trenutno se nagibamo k novoveški dataciji.

Poročilo:

Manca Vinazza, Nikolaos Kouvalakis (2020): Prvo strokovno poročilo o raziskavi Arheološke raziskave na najdišču Studeno – Arheološko najdišče Štalca (EŠD 12152). – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Staff