Arheološki površinski pregled na območju opuščenega srednjeveškega trga Gutenwerd
Koda raziskave (MK): 20-0128
Evidenčna številka dediščine: 8614 Drama – Območje srednjeveškega mesta Gutenwerth
Ime najdišča: Gutenwerd, Otok pri Dobravi
Naselje: Drama
Vrsta raziskave: neinvazivna
Raziskovalni postopek: arheološki površinski pregled
Vodja raziskave: izr. prof. dr. Katarina Predovnik
Trajanje terenskih del raziskave: 8. 3. – 17. 3. 2021
Terenska ekipa: izr. prof. dr. Katarina Predovnik, študentki in študentje prvo- in drugostopenjskega študija arheologije Žan Baumgartner, Vid Dobrišek, Sara Dujić, Sara Janežič, Timotej Pavlin, Leon Smolej in Bor Terčon.
Ostaline opuščenega srednjeveškega naselja Gutenwerd (tudi Guetenwerd, Gutenwerth) se nahajajo med naseljema Drama in Dobrava pri Škocjanu, v nekdanjem rečnem okljuku med današnjo strugo Krke, regionalno cesto Šentjernej–Škocjan in strugo potoka Curek. V arheološki literaturi je najdišče poznano pod starim krajevnim imenom Otok pri Dobravi.
Na tej lokaciji je v srednjem veku obstajal trg, ki je nastal kot urbano in upravno središče na dolenjski posesti bavarske škofije Freising. Leta 1251 se prvič omenja z oznako trg (forum). V začetku 13. stoletja je v njem delovala kovnica denarja, imel je mitnico, grad in lastno upravo s sodnikom. V drugi polovici 14. in 15. stoletju je Gutenwerd doživel gospodarski upad, opuščen pa je bil po usodnem napadu osmanskih čet in požigu leta 1473. Edina še stoječa stavba na območju nekdanjega naselja je cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) s pokopališčem.
Arheološke raziskave ekipe Narodnega muzeja Slovenije pod vodstvom Vinka Šribarja v letih 1967–1984 so razkrile nekdanji potek strug reke Krke, ki je s treh strani obdajala naselje, ter prinesle osnovna spoznanja o njegovi urbanistični zasnovi in razvoju. Ta naj bi se pričel že v 11. stoletju. Odkrili so cesto, utrjeno z gruščem, ki je trg prečila v smeri S–J na mestu današnje poljske poti, in ostanke poselitve vzdolž nje. Dokumentirali so več faz stanovanjskih objektov, sledi strojarsko-usnjarske in kovinsko-predelovalnih dejavnosti, domnevnega rečnega pristanišča iz rimskega in srednjeveškega obdobja ter temelje manjše romanske cerkvice, ki so danes prezentirani in situ. Ugotovili so, da je bil južni del naselja pretežno namenjen proizvodnim dejavnostim, severno od tod pa so se proti cerkvi sv. Nikolaja nizale bivalne stavbe in gospodarski objekti. Raziskali so tudi notranjost cerkve sv. Nikolaja, kjer so izkopali štiriinštirideset grobov, še štiri pa zunaj, severno od cerkvene ladje.
Zaradi načrtov o obeležitvi 550. obletnice usodnega napada osmanske vojske na Gutenwerd v letu 2023 smo na pobudo Narodnega muzeja Slovenije spomladi 2021 na najdišču opravili površinski pregled dostopnih njivskih površin. Raziskavo smo izvedli v sklopu terenskega pouka arheološke metodologije za študente in študentke Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Površinski pregled z zbiranjem v mreži smo opravili na njivah južno od cerkve sv. Nikolaja, v jedru nekdanjega naselja. Pregledali smo pet območij širine 15 m in dolžine od 80 m do 145 m, razdeljenih na pravokotno mrežo zbiralnih enot velikosti 5 x 5 m. Poleg tega smo dokumentirali območja visoke gostote površinskih najdb zunaj pregledanih arealov. Severozahodno od cerkve smo na dveh manjših območjih izvedli ekstenziven površinski pregled z zbiranjem po prečnicah dolžine 80 oz. 90 m. Zbiralne enote (odseki) so bile dolge 10 m, pas opazovanja je bil širok en meter, prečnice pa so bile zakoličene na medsebojni razdalji 15 m.
Doslej smo uspeli v celoti obdelati zbrane artefakte in podatke z zbiralnih območij na parcelah št. 4470/2, 4477–4478, 4481 in 4492, vse k. o. Gradišče. Večino najdb lahko tipološko opredelimo v čas od 14. do vključno 16. stoletja; izvirajo torej iz zadnje faze obstoja trga Gutenwerd. Tipološke datacije gradiva nakazujejo možnost, da naselje ni opustelo nenadno in v celoti takoj po napadu poleti 1473, temveč se je življenje v njem morda nadaljevalo še v 16. stoletju. Mlajših predmetov je malo, večinoma sodijo v 19.–20. stoletje. Pojasnimo jih lahko z recentnimi kmetijskimi dejavnostmi in obstojem dveh domačij v neposredni bližini cerkve sv. Nikolaja, ki sta dokumentirani na franciscejskem katastrskem načrtu iz leta 1824. Ena od vrisanih stavb, mežnarija, je stala še v drugi polovici 20. stoletja.
Na njivi parc. št. 4492 in 4493 smo dokumentirali številna območja z visoko gostoto površinskih najdb, kjer so poleg številnih, večjih kosov lončenine in drugih artefaktov prisotni tudi odlomki opečnih strešnikov, prežganega glinenega premaza (omet, tlak) in večji kamni. Interpretiramo jih kot preorane ostanke deloma iz kamna zidanih in z opeko kritih stavb, ki so bile opuščene v naglici in pred tem niso bile izpraznjene. Kepe prežgane gline in deloma ožgani kamni pričajo, da so nekatere bržkone pogorele, kar se sklada s poročili o osmanskem napadu in požigu Gutenwerda, ki je privedel do njegove opustitve. Zgostitve površinskih najdb oblikujejo tri vzporedne nize, ki potekajo približno v smeri S–J oziroma vzporedno z današnjo poljsko potjo – nekdanjo srednjeveško cesto. Ta razporeditev se ujema tudi s kartirano razporeditvijo najdb na zbiralnem polju na parc. št. 4492. Domnevamo torej, da imamo opravka z več nizi stavb ali kar domačij v nekdanjem trgu.
Dodatno potrditev za takšno rekonstrukcijo urbanistične zasnove naselja najdemo na nekaterih zračnih posnetkih najdišča. Analizirali smo javno dostopne digitalne ortofoto posnetke in na njih prepoznali sled še ene ceste, ki je vodila skozi naselje vzporedno s prvo, delno izkopano cesto kakih 50 metrov vzhodno od nje. Trasa je na severnem koncu dobro prepoznavna tudi na vizualizaciji lidarskih podatkov, s pomočjo aerofotografij pa ji lahko sledimo skoraj do predela ob izkopani romanski cerkvici na jugu naselja. Rekonstruiran potek te ceste se ujema z razporeditvijo površinskih koncentracij najdb. Manj zanesljivo lahko s pomočjo vegetacijskih in barvnih znakov na aerofotografijah prepoznamo še tretjo, prvima dvema vzporedno cesto, ki je tekla dobrih 50 metrov vzhodno od druge.
Zahodno od današnje poljske poti smo na parc. št. 4477/4478 in 4481 dokumentirali visoko gostoto najdb na 40–50 m širokem pasu vzdolž kolovoza. Nedvomno gre za sled niza domačij ob nekdanji zahodni cesti skozi naselje, kar se sklada z izsledki arheoloških izkopavanj. Na parc. št. 4481 je poleg tega opazna še ena izrazita zgostitev najdb na zahodnem koncu pregledanega območja, v bližini sedanje regionalne ceste. Tod lahko domnevamo obstoj še enega skupka stavb, ki so bržkone stale na skrajnem zahodnem robu nekdanjega naselja.
Kartirali smo razporeditev različnih kategorij najdb, da bi lahko izvedeli kar največ o notranji strukturi in funkcijskih območjih znotraj naselja. Zanimiva je razporeditev železove žlindre, ki je izrazito omejena na območja obakraj srednjeveške ceste oziroma današnje poljske poti. Tu lahko domnevamo prisotnost železarstva ali kovaštva. Na tem predelu opazimo tudi koncentracijo opečnih strešnikov, kar kaže, da so bile stavbe v tem delu naselja bolj kvalitetno grajene. Na isto območje so z nekaj izjemami omejene tudi najdbe odlomkov steklenega posodja, ki bi jih lahko razumeli kot pokazatelje družbeno-gospodarskega statusa prebivalcev. Ostankov srednjeveškega okenskega stekla nismo našli. Prostorska razporeditev drugih kategorij najdb, ki bi lahko pričale o namembnosti stavb, bivalnem standardu in statusu njihovih prebivalcev, je bolj enakomerna, presenetljiva pa je skorajda popolna odsotnost pečnic na območju zahodno od poljske poti.
Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu (1784–1785) je severno od cerkve sv. Nikolaja vrisana lokacija cerkve sv. Katarine, ki so jo porušili leta 1809. Domnevamo, da je stala na zahodnem delu današnje parc. št. 4470/4, kjer so na digitalnem ortofoto posnetku iz leta 2019 vidne temne lise, kar pa bo potrebno še preveriti. Če ta lokalizacija drži, so bile vse tri doslej znane gutenwerške cerkve razporejene vzdolž iste prostorske osi. Stale so med že raziskano srednjeveško cesto pod današnjim kolovozom na zahodni strani in novo odkrito drugo cesto na vzhodni strani. Severozahodno od cerkve sv. Nikolaja srednjeveških predmetov nismo našli, zato se zdi, da je bilo območje severno od stare struge Krke v srednjem veku neposeljeno in je cerkev sv. Katarine stala na samem.
Rezultati opravljenih neinvazivnih raziskav pomembno dopolnjujejo dosedanje poznavanje urbanistične zasnove in notranje strukture opuščenega srednjeveškega trga Gutenwerd. Izrisuje se kompleksnejša podoba naselja, kakršno je bilo v zadnji fazi svojega obstoja, in odpirajo se nova vprašanja o času in poteku njegove opustitve.
Poročilo:
Katarina Katja Predovnik, Timotej Pavlin in Bor Terčon 2021, Arheološki površinski pregled na Drami: prvo strokovno poročilo. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo.
