2019 Bled

Integrirane raziskave arheološkega najdišča na zahodnem vrhu Grajskega hriba na Bledu v letu 2019

Koda raziskave (MK): 19−0227

Evidenčna številka dediščine: 23 Bled - Arheološko najdišče Grad

Ime najdišča: Arheološko najdišče na zahodnem vrhu Grajskega hriba na Bledu Naselje: Žlebe

Vrsta raziskave: (šibko) invazivna

Raziskovalni postopek: arheološki podpovršinski pregled, arheološki strukturni pregled, stavbna analiza, arheološki testni izkop, vzorčenje z vrtinami

Vodja raziskave: doc. dr. Andrej Gaspari

Trajanje terenskih del raziskave: 1. 7. 2019–12. 7. 2019

Terenska ekipa: doc. dr. Andrej Gaspari, doc. dr. Tina Milavec in asist. Manca Vinazza ter študentje drugostopenjskega študija arheologije Blaž Kumer, Luka Škerjanec in Dejan Kožuh

Na pobudo Zavoda za kulturo Bled je bila leta 2018 pripravljena zasnova celovitih raziskav za oceno potenciala arheološkega najdišča na zahodnem vrhu Grajskega hriba z namenom določitve in vsebinske zasnove najprimernejših načinov vključitve njihovih rezultatov v obstoječe in nove oblike predstavitve in promocije kulturne in naravne dediščine na širšem območju Blejskega gradu. V sodelovanju s pristojno konservatorko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, je bila zasnovana integrirana arheološka raziskava najdišča, ki obsega sedlasto izravnavo, samo vzpetino zahodnega vrha in priležne terase na severnem, zahodnem in južnem pobočju ter na katerem so bile evidentirane ostaline iz prazgodovine (eneolitik, pozna bronasta doba, starejša železna doba), pozne antike in zgodnjega srednjega veka.

V okviru omenjenega koncepta in terminskega načrta raziskav so bili med aprilom in junijem 2018 izvedeni arheološki strukturni pregled najdišča, terestrično skeniranje območja  in geofizikalne meritve. Na podlagi rezultatov predhodnih del je bil izdelan delovni načrt nadaljnjih (šibko)invazivnih raziskav za določitev obsega in vsebine najdišča ter končne ocene njegovega arheološkega potenciala, ki je predvidel vzorčenje z vrtinami in izkop testnih sond. Lokacije sond oziroma izkopnih polj in strategije podpovršinskega vzorčenja v nadaljevanju raziskav za pojasnitev kronologije ter značaja in notranje organiziranosti arheološkega najdišča so bile zasnovane na podlagi integracije rezultatov geofizikalnih raziskav in interpretacije površinskih znakov, dokumentiranih med strukturnim pregledom, upoštevani pa so bili tudi rezultati dokumentiranja posledic žleda iz leta 2014 na širšem območju obravnave (CPA ZVKDS, 2015).

V okviru strukturnega pregleda so bili opravljeni vizualna identifikacija in karakterizacija izpostavljenih arheološko relevantnih značilnosti (vidni deli grajenih struktur, umetne terase in prelomi, vkopane strukture in preoblikovana kamninska podlaga) in pojavnost matične kamninske podlage na površini ter njihovo prostorsko in slikovno dokumentiranje.

Med terestričnim laserskim skeniranjem vzpetine je bilo na površini okoli 8000 m2 zajetih 1.444.651.694 točk iz 49 stojišč. Iz filtriranega oblaka točk so bili izdelani točkovni digitalni model reliefa (DMR), topografske karte in situacijski načrt.

Geofizikalna raziskava je obsegala magnetno metodo, meritve magnetne susceptibilnosti, nizkofrekvenčno elektromagnetno metodo, georadarsko metodo in 2D upornostno tomografijo. Za ugotavljanje prostorske korelacije med položajem geofizikalnih anomalij in arheološko relevantnimi površinskimi oblikami sta bila uporabljena načrt arheološkega strukturnega pregleda in digitalni model reliefa, pridobljen s terestričnim laserskim skeniranjem. Za vsako od uporabljenih geofizikalnih metod so na prikazih posameznih območij označena anomalna območja.

Geofizikalna raziskava je bila dopolnjena z vzorčenjem z vrtinami, ki je bilo izvršeno z ročnim pedološkim vrtalnikom na jedro na 13-tih mestih. Na vseh vzorčnih mestih so bili pridobljeni vzorci do globine 30 cm pod današnjo površino. Vsem vzorcem je bila najprej z ročnim merilcem magnetne susceptibilnosti izmerjena susceptibilnost z namenom ugotavljanja navidezne namagnetenosti tal. V nadaljevanju je bila opravljena sejalna analiza in optična mikroskopska preiskava presevkov vzorcev jeder po globinskih intervalih 10 cm za ugotavljanje njihove sestave in ločevanje arheološkega materiala na izbranih lokacijah.

V okviru raziskovalnih posegov v letu 2019 sta bili v prvi polovici julija izkopani dve sondi, od katerih je bila večja (Sonda 1; 14 × 2 m) umeščena pravokotno na območje magnetne anomalije in ocenjen potek zidane strukture na vzhodnem obodu vršnega platoja, manjša sonda (Sonda 2; 4 × 1,2 m) pa je zajela poškodbo na jugozahodnem delu najdišča, ki je bila preliminarno dokumentirana ob ugotavljanju posledic žleda leta 2014.

V okviru izdelave strokovnega poročila so bili pridobljeni podatki integralno ovrednoteni in primerjani z ugotovitvami arheološkega strukturnega pregleda ter interpretacijo rezultatov geofizikalnih in geokemičnih raziskav, pa tudi s spoznanji kabinetne analize podatkov o starejših arheoloških odkritjih z obravnavanega območja ter sledovih komunikacij in druge rabe prostora, pridobljenih z analizo historičnih zemljevidov in z daljinskim zaznavanjem. Našteto predstavlja dobro osnovo za načrtovanje nadaljnjih raziskovalnih posegov, ki bi lahko prispevali k celovitejši oceni potenciala najdišča in primernosti načinov njegove prezentacije.

Poročilo:

Andrej Gaspari s sodelavci (2019): Integrirane raziskave arheološkega najdišča na zahodnem vrhu Grajskega hriba na Bledu v letu 2019. Arheološko testno sondiranje in vzorčenje z vrtinami (parc. št. 397/1, k. o. 2190 - Bled). Končno strokovno poročilo o raziskavi 19-0227. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Video vsebine.