Kultura spominjanja

Kultura spominjanja spada med znanstvena dela, ki jih odlikujeta precizna kritična analiza in nadgradnja družbene in humanistične misli, ki se je v zadnjem stoletju zgostila v eno najbolj prodornih vej proučevanj fenomenov kolektivnega življenja - to je kolektivni spomin. ... Največji dosežek dela pa je, da »kritično teorijo spomina« poveže z empirično analizo evropske zgodovine, druge svetovne vojne, fašizma in antifašizma, komunizma in antikomunizma, in tako poda nastavke za rehistoriziranje same teorije. Sklepno spoznanje Kuljićevega dela je, da sodobno kulturo spominjanja s kritično teorijo lahko razumemo le, če » rabe preteklosti« povežemo s kritiko ideologije in dekonstrukcionistično metodo branja spominov. ... Kuljić, razsvetljenec po srcu in duhu, verjame samo v tisti spomin, ki ima moč, da spreminja sedanjost. (dr. Ksenija Vidmar Horvat) Todor Kuljić je profesor sociologije politike na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Beogradu. Znanstvenoraziskovalno se ukvarja z zgodovino in ideologijo političnih gibanj in režimov, kritiko ideologije v znanosti in politiki, s partijsko in državno birokracijo. V zadnjem desetletju se njegove raziskave osredotočajo na problematiko sodobne kulture spomina, kolektivnega in zgodovinskega spomina, identitet, generacij (političnih, kulturnih idr.) in to tako na teoretski ravni kot glede uporabe pri študijah primerov: Prevladavnje prošlosti (2002) Kultura sećanja (2006) Sociologija generacije (2009) Sećanje na titoizam (2011) Leta 2010 je pri berlinski založbi izšla njegova knjiga Umkampfte Vergangenheiten. Die Kultur der Erinnerung im postjugoslawischen Raum Pričujoči prevod Kulture sećanja je uredniško in redaktorsko skrajšana verzija izvirnika.