Utrinki s prireditve: Žalna seja v spomin na akademika Janeza Orešnika s spremljajočim odprtjem razstave: Akad. Janez Orešnik, jezikoslovec ki je presegel meje jezikoslovja. 11. 6. 2024 med 11. do 13. uro.

Fotografije: https://slov.si/doc/oresnik2/index.html

Program ob odprtju razstave:

Pevka Tina Debevec Bratoš in pianistka Katarina Tominec sta izvedli Caccinijevo Ave Mario. Sledil je govor Ane Mehle. Dogodek se je zaključil s slovensko ljudsko pesmijo priredbi J. Ravnika,  Pri farni cerkvici.

https://studio.youtube.com/video/S9RWR8aF1U4/edit (Ave Maria)

https://studio.youtube.com/video/sw484_plvo8/edit (govor A. M.)

https://studio.youtube.com/video/CDM3GTNaaE8/edit (Pri farni cerkvici)

Govor Ane Mehle, dne 11. junija ob 12. uri

V veliko čast  mi je, da sem smela skupaj z bibliotekarkama knjižnice za germanistiko, anglistiko  in prevajalstvo pripraviti razstavo v spomin na akademika Orešnika. Pa tudi v uteho, da smem ustrezno predstaviti njegovo delo in pomen. Kajti prof. Orešnik je bil človek z veliko začetnico.

Jezikoslovec, ki je s svojim genijem, dobroto, modrostjo, vztrajnostjo, disciplino, sočutnostjo, empatičnostjo, neustrašnostjo, pokončnostjo,  iskrivo hudomušnostjo imel neprecenljivi vpliv na ravni Oddelka, ravni fakultete, ravni univerze, mednarodni ravni,  v svetovnem merilu.

Z njegovo smrtjo je nepreklicno  konec nekega obdobja.

Razstava je preprosta, ker njegovo življenje in delo govorita sama zase.

Nadnaslov  Jezikoslovec, ki je presegel meje jezikoslovja pomeni, da je s svojim zgledom  in pomenom vplival in še vedno vpliva na slovensko samozavest.

Naslov študent pomeni, da je bilo njegovo življenje en sam študij. Posvečen je bil študiju jezikoslovja. Nekoč mi je povedal, da je v njegovih člankih, knjigah vse premišljeno in dokazano, ker ko piše neprenehoma misli samo na temo o kateri piše, dokler je ne nadomesti naslednja tema.

Raziskovalec zato, ker neprestano raziskuje. Tako raziskuje tudi na Harvardu, vendar istočasno  na M. I. T. celo leto posluša predavanja Noama Chomskega zato, ker ga to zanima.

Naslov Lingvist se nanaša na njegovo pripadnost Lingvističnemu krožku. Povedal mi je, da se je zgodilo, da je bil nastopajoči v LK prepričan, da je odkril nekaj novega, on pa da je vedel, da je bilo to že zdavnaj odkrito.

Naslov Akademik se nanaša na delo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.

Razstava je postavljena v krogu tako kot jin in jang, moško in žensko, belo in črno tvorita celoto. Začetek je konec, ki je hkrati tudi začetek.

Če je prof. Orešnik sprejel koga na oddelek mu je popolnoma zaupal. To je bilo v mojem primeru videti tako, da je moj predlog oz. prošnjo  že vnaprej odobril, še preden sem mu jo uspela do konca povedati. S tem je dal mojemu delu popolno akademsko svobodo in vrednost.

Nemalokrat sem bila priča, kako je brezkompromisno pomagal mladim doktorskim študentom, ki so bili zaradi čisto pritlehnih razlogov v veliki stiski, da so lahko doktorirali. 

Ko sva se srečala sem ga vedno vprašala: »Prof. Orešnik, kako ste?«  On je odgovoril: »Še sem živ, ampak nobenmu povedat.«

In res, prof. Orešnik je še kako živ, saj nam s svojim žitjem in bitjem lahko služi kot zgled za to, kako mora v teh   kaotičnih, materialističnih, nemoralnih, izgubljenih časih ravnati slovenska akademska skupnost, kajti samo v njeni moči je, da spremeni svet.