Slovenistika_študenti

Oddelek za slovenistiko

Arhiv dogodkov na Oddelku za slovenistiko

Na tej strani si lahko ogledate arhiv dogodkov. 

Prihajajoči dogodki > 

Novice >

V torek, 15. decembra, so študentje pripravili še literarni in glasbeni večer, na Zoomu pa je bilo kmalu več kot 150 pravokotnikov. Večer v Gallusovi dvorani, pardon, iz domačega fotelja je povezoval Andraž Stevanovski, ki je tudi pripravil povezovalni program. 12 študentk in študentov je prebralo svoja dela, pesmi, ki so jim pri srcu, pa so z nami delile tudi štiri profesorice. Nejc Praznik nam je ob kitari pričaral poletje, Marko Stabej pa se je ob klaviaturah melanholično spraševal o vremenu in smislu. Lucija Mirkac je zapela eno tako žmohtno – avtorsko narečno namreč, Mateja Pezdirc Bartol pa je na klavirju v domove pričarali pravi ples v maskah. Andrej Rozman – Roza, skrivni gost večera, ki je svoje bistroumne in kritične pesmi z nami delil že prej, je druženje sklenil z vrsticami, da »sovraštvo je huda bolezen«. No, med slovenisti in slovenistkami je bila tokrat »samo ljubezen, eno in edino upanje«, da se bomo kmalu lahko tako družili tudi v živo.

Fotografije

V četrtek, 27. februarja 2020, smo se študenti predmeta Sodobni slovenski roman zbrali pred Filozosko fakulteto in se pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič namenili na enourno sled slovenskim ustvarjalcem po Ljubljani. Po prečkanju dveh prehodov za pešče smo se ustavili pri Križankah, kjer se nahaja spominska plošča Srečku Kosovelu in nadaljevali pot proti Križevniški ulici, kjer so v preteklih letih v spomin omenjenemu piscu potekali literarni maratoni. V isti stavbi je nekdaj živela tudi Luiza Pesjak. Spustili smo se proti Ljubljanici in se zaustavili pri hiši št. 10, nekdanjem domu avtorja črtic, novel in povesti, Ivana Tavčarja. Obudili smo pomen mecena Žige Zoisa in čez most nadaljevali pot do Rožne ulice 5, kjer smo se z recitiranjem Vrbe spominjali Franceta Prešerna. Ozke ljubljanske ulice so nas vodile do stavbe, kjer je živel Lojze Kovačič, in zatem do Schweigerjeve hiše, koder stoji portret Lili Novy. Mimo skoraj neopazne talne plošče, ki govori o protireformacijskem požigu knjig smo se sprehodili do Trubarjeve hiše, središča umetnosti in kulture. Na »Prešercu« smo pred spomenikom nekoliko postali v ponos, da v središču glavnega slovenskega mesta stoji kip literarnega umetnika in ne vojskovodje ali vladarja. Naš sprehod po sončnem mestu smo sklenili na Kongresnem trgu 5, pred bivališem Ivana Cankarja in odšli vsak svojo pot. Tovrstnih potepanj v okviru študija bi lahko bilo več, saj na tak način študentje zares spoznamo ustvarjalce, ki so naš jezik utemeljevali in razkošno razvijali.

Anuška Zakonjšek

V torek, 7. 1. 2020, smo se slušatelji predmeta Sodobni slovenski roman udeležili vodstva po kiparski razstavi Jiřija Bezlaja v Mestni galeriji Ljubljana. Kljub začetni skepsi, ki običajno spremlja povabila na razstave sodobne umetnosti (sploh če je minimalistično naslovljena kar po kiparskem materialu – Kamen) smo bili na koncu nad videnim pozitivno presenečeni. Po umetnikovih delih nas je vodil dr. Sarival Sosič.

Če smo lahko pred slabima dvema letoma brali članke, naslovljene kot »devet razlogov, zakaj si Bezlajev Evangelij za pitbule ne zasluži zlate hruške« pa bi lahko iz zbranih vtisov kolegov in kolegic napisali članek o desetih razlogih, zakaj je Bezlajeva razstava vredna ogleda, čeprav smo se na razstavi seznanili tudi s polemiko ob postavitvi njegovega »akta brez glave« na naši fakulteti leta 2002. Sprehod po avtorjevem štiridesetletnem ustvarjanju nas je peljal mimo vsebinsko in materialno raznolikih plastik, od izklesanih stopal, preko družbenokritičnega mrčesa-umetnika, do antične motivike kiklopov in Favnovim popoldnevom. Razstavo odlikuje zelo dodelana postavitev, ki ji je avtor posvetil nemalo časa. Domiselna se nam je zdela tudi prezentacija nekaterih del na podlagi iz prsti, peska in prisotnost vode.   

Urh Ferlež

V sredo, 18. 12. 2019, sem se v sklopu predmeta Literarna interpretacija odzvala nadvse prijetnemu povabilu nosilke predmeta red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič in kolegicam_om predstavila svoj pesniški prvenec roko razje, ki je jeseni 2019 izšel pri založbi Škuc (zbirka Lambda). Po prednovoletnem literarnem večeru ‒ ki je skušal v monodramski formi lastnoročno izpriditi nekatere konvencije, vezane na predstavitve knjig, s hkratnim prestopanjem in parazitiranjem na žanru, pri čemer je svojo vsebino vezal na postprodukcijsko fazo pisanja, na vse, kar sodi k avtorefleksiji v (avto)upodobitvi ‒ je sledila interpretacija izbranih pesniških tekstov, v katero so se aktivno vključile_i kolegice_i. Tovrstna povabila so dragocena, ker pomenijo ne le spodbudo in možnost predstavitve lastnega dela, temveč predvsem možnost soočenja različnih interpretativnih pogledov kolegic_ov, kar je redka priložnost, za katero se zahvaljujem vsem, ki so se je udeležili_e.

Vesna Liponik, študentka 2. letnika podiplomskega študija primerjalne književnost in literarne teorije ter slovenistike

Študentke in študentje slovenistike smo si v sklopu predmetov, katerih nosilka je red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, v torek, 12. 3. 2019, ogledali likovno razstavo Pod rdečo zvezdo v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava Iztoka Sitarja, enega vodilnih avtorjev angažiranega stripa v Sloveniji, je najobsežnejši pregled njegovega stripovskega delovanja, ki je v petintridesetih letih ustvarjanja uspel povzdigniti strip na pomembno mesto v našem kulturnem prostoru. Njegova prepoznavna risba običajno kritično izrisuje osebne odzive na sodobno družbeno dogajanje v svetu in pri nas.

Kustos razstave, dr. Sarival Sosič, nas je zelo predano in na zanimiv način popeljal mimo sten, na katerih so se razprostirali Sitarjevi angažirani stripi. Ponovno smo ugotovili, da je v umetnosti dovoljeno skoraj vse. Hkrati pa smo ugotovili, da ima strip, na žalost, dostikrat podcenjen status in (pre)slabo recepcijo. No misliva, da je z našim ogledom pridobil kakšnega recipienta več. Nama pa je bilo najbolj zanimivo ravno to, kako in kaj je predstavljeno v stripih. Zanimiva je bila tudi diskusija na predavanju, kjer so se mnenja kresala v zvezi s tem, kako je v Sitarjevih stripih predstavljena Cerkev (ne vera), kaj je javna oseba, kaj je zasebni del življena itd.

Ana Cotič in Andraž Stevanovski, študentka in študent 3. letnika slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti

V sredo, 28. 11. 2018, smo ob 10.30 v predavalnici št. 2 na Oddelku za slovenistiko v sodelovanju z Oddelkom za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete  pri predmetu Fonetika in fonologija slovenskega knjižnega jezika gostili profesorja dr. Josepha P. Stembergerja (Department of Linguistics) in profesorico dr. Barbaro May Bernhardt (School of Audiology and Speech Sciences) z ugledne kanadske univerze University of British Columbia.

Po uvodnem pozdravu doc. dr. Damjane Kogovšek (Pedagoška fakulteta) in izr. prof. dr. Hotimirja Tivadarja je dr. Joseph P. Stemberger v slovenskem jeziku predstavil nelinearno oz. večlinearno fonologijo v kontekstu razvoja otroškega govora. Nelinearna fonologija je nadpomenka za različne fonološke teorije, ki nadgrajujejo in dopolnjujejo segmentno raven fonologije, kot jo opisuje generativna fonologija, in sicer z obravnavo zloga, stopice, prozodične besede, naglasa itd. Na kratko je bila predstavljena teorija avtosegmentalne fonologije, lastnostne geometrije in fonologije zloga, nato pa so bili pristopi nelinearne fonologije aplicirani na realne slovenske in angleške primere, ki jih srečamo pri razvoju otroškega govora. Omenjene teorije se v praksi izkažejo za zelo uporabne pri delu logopedov.

V drugem predavanju pa je dr. Barbara May Bernhardt predstavila klinično logopedsko aplikacijo nelinearne fonologije pri delu z otroki. Poudarila je, da pri logopedskem delu ne smemo iskati napak pri otroškem govoru, temveč moramo izhajati iz otrokovih fonoloških zmožnosti in te nadgrajevati. Cilj raziskav je določiti otrokovo fonološko zmožnost v njegovem maternem jeziku pri določeni starosti ter to znanje uporabiti za ugotavljanje, kateri otroci pri določeni starosti potrebujejo pomoč logopeda in odraslih pri razvoju govora. V okviru njihovega projekta raziskujejo tudi slovenščino (dr. Martina Ozbič) in pripravljajo seznam besed in krajših povedi, s pomočjo katerih lahko pri posameznem otroku določimo, ali ta potrebuje pomoč logopeda. Gradiva so dostopna na spletni strani: http://phonodevelopment.sites.olt.ubc.ca/practice-units/slovene/.

Profesorja želita s tovrstnimi raziskavami oz. analizami ugotoviti in definirati sistem fonološkega razvoja, globalno in specifično za posamezni jezik. Praktično pa to pomeni možnost za razvoj učinkovitega instrumentarija in uporabnega diagnostičnega sredstva za ugotavljanje fonoloških spretnosti kot kazalcev bodočega govornega razvoja.

 

V ponedeljek 28. maja smo se študentke in študentje slovenistike odpravili na prav poseben sprehod po Ljubljani. Pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič smo si ogledali pomembne točke, kjer so živeli in ustvarjali naši najpomembnejši literati. Sprehajali smo se poteh Srečka Kosovela, Ivana Tavčarja, Žige Zoisa, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in drugih. Pot so popestrila branja in recitiranja njihovih mojstrovin. Ob tej priložnosti bi se radi profesorici zahvalili za vložen trud in čas, ki ga je namenila organizaciji.

 

V četrtek, 22. 3. 2018, ob 19.00 smo si študentke in študenti slovenistike ogledali predstavo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v Slovenskem mladinskem gledališču. Predstavo je režiral Vito Taufer, ki je Cankarjevo farso na inovativen način »spremenil« v črno komedijo in univerzalno, brezčasno pravljico ter hkrati nesramen in neotesan buffo. Po predstavi so se z nami pogovarjali igralci Blaž Šef, Uroš Kaurin, Matija Vastl, Dario Varga in igralka Janja Majzelj. Ogled predstave sta organizirali red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol.  

V torek, 6. 3. 2018, smo si študentke in študenti slovenistike v Mestni galeriji Ljubljana
ogledali likovno razstavo Zgoščevanje. Razstava, znotraj katere se s svojimi deli predstavlja
osem slovenskih akademskih kipark in kiparjev (Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden,
Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž
Zarifa), široko temo nagovarja s skulpturami, ki z različnimi materiali, velikostjo, barvami in
edinstvenimi slogi prevprašujejo naravo, živali in človeštvo. Slednjega pa postavlja tudi v
odnos do narave in živali ter ne nazadnje do samega sebe. Po razstavi sta nas vodila kipar
Zoran Srdić Janežič in kustos te razstave, dr. Sarival Sosič. Ogled razstave je organizirala red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič.

Na Besedni postaji v sredo, 8. novembra 2017, ob 17.00 uri (Modra soba/5. nad. FF) Alojzija Zupan Sosič, Teorija pripovedi (založba Litera, 2017).

Vsi radi pripovedujemo, poslušamo, gledamo ali beremo različne pripovedi. Da bi jih lažje brali, razumeli in razlagali, lahko pa tudi pripovedovali in pisali, bo poskrbela znanstvena monografija Teorija pripovedi (založba Litera) avtorice Alojzije Zupan Sosič, redne profesorice na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani. Njena knjiga je zasnovana kot križanec med znanstveno monografijo, strokovnim priročnikom in geslovnikom, združuje pa pregled glavnih konceptov, ki so v rabi pri analizi in interpretaciji pripovedi, kot tudi prikaz metodoloških usmeritev, znotraj katerih so se ti koncepti razvili. Kako je knjiga urejena in kaj vse še ponuja, pa boste izvedeli na pogovoru z avtorico. (Slovlit 28. okt. 2017)

Fotografiji s predstavitve knjige Teorija pripovedi Alojzije Zupan Sosič 8. 11. 2017 v nabito polni Modri sobi FF je poslala Maja Ličen, zadnjo je posnel Matjaž Rebolj. Posnetek pogovora na Youtubu.

Na slavnostni seji Študentskega sveta Filozofske fakultete v ponedeljek 6. novembra ob 15:00 v Modri sobi Filozofske fakultete bosta med drugimi dobili priznanje za nadpovprečno pedagoško delo
Alojzija Zupan Sosič in Andreja Žele, Branka Kotnik pa za nadpovprečno strokovno delo. (Slovlit 5. novembra 2017)

SSJLK 2017

Posnetki z ekskurzije so tule.

Ali je telesnost v likovni umetnosti samo slikanje golega telesa? V torek, 21. 3. 2017, smo skupaj spoznali, da je veliko več. V Mestni galeriji v Ljubljani smo si ogledali skupinsko razstavo z naslovom Telesnost in ob vodenem ogledu ugotavljali, da ima telo veliko možnosti izraznosti, telesnost pa je rezultat najraznovrstnejših aktivnosti: po eni strani nastopa telo kot predmet ogledovanja, po drugi pa gre za telo gledalca kot prostor ogledovanja. O naših vtisih in razmišljanjih smo se pogovorili že ob ogledu, bolj natančno pa še na predavanjih in seminarjih isti teden. Razstava Telesnost nadaljuje raziskovanje in razstavljanje slik, fotografij in video umetnosti v sodobni slovenski kulturi na izbrano temo oziroma vsebino v tej galeriji. V sklopu razstave se predstavljajo umetniki: Uroš Abram, Rajko Bizjak, Robert Černelč, Ana Čigon, Jurij Kalan, Tina Kolenik, Samo in Kamila Volčanšek. Našteti umetniki telo in telesnost dojemajo kot gibljivo, likovno gnetljivo in dinamično prisotnost v vsakdanjem življenju, ki jo je treba nenehno opazovati in upodabljati.

Alojzija Zupan Sosič

Spet trte so rodile,
prijat’lji, vince nam sladkó,                                             
ki nam oživlja žile,                                             
srcé razjásni in oko,                                                     
ki utopi                                                   
vse skrbi,                                     
v potrtih prsih up budi. – F. P.

Konferenca v Moskvi — poročilo Bože Krakar Vogel in Vere Smole.

Obetalo se je sončno četrtkovo dopoldne, ko smo se slovenisti in komparativisti v pričakovanju zbrali pred stavbo Filozofske fakultete, da bi se pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič sprehodili po Ljubljani in jo uzrli z novimi očmi, zavedajoč se njene bogate literarne zgodovine.

Naš prvi postanek so bile Križanke, kjer smo si ogledali vzidano ploščo z reliefom Srečka Kosovela, nato pa smo se zlagoma napotili proti Križevniški ulici, kjer sta nekoč prebivala tako prej omenjeni pesnik kot tudi Luiza Pesjakova. Pot nas je nato vodila do glavne rečne žile v Ljublani, kjer smo naredili postanek zaradi hiše številka 10, v kateri je nekoč prebival Ivan Tavčar. Nato smo se ustavili tudi na Rožni ulici 5, kjer je nekoč prebival France Prešeren. Na tem mestu smo skupaj odrecitrali Vrbo.

Naša naslednja postojanka je bil Stari trg 21, nekdanje prebivališče Lojzeta Kovačiča, ustavili pa smo se tudi ob Schweigerjevi hiši, ki jo še danes krasi bronasto obličje Lili Novy. Naša naslednja postojanka je bil Mestni trg, kjer smo posvetili nekaj minut temnejšemu poglavju zgodovine našega naroda; med tlakovce vdelana talna plošča mimoidočim priča o požiganju knjig, ki se je dogajalo v obdobju protireformacije. Le nekaj metrov naprej smo se ustavili pred Trubarjevo hišo, najstarejšo stavbo v Ljubljani ter znanim centrom kulture in umetnosti, ter namenili nekaj besed Trubarju, Stritarju in Bohoriču, ki so nekoč vsi stanovali na Stritarjevi ulici.

Seveda literarni sprehod ne bi bil popoln, če se ne bi ustavili tudi na Prešernovem trgu in postali pod pesnikom in njegovo muzo, ki ju je Zajec tako veličastno za vedno ujel v kovino. Sprehod smo končali na Kongresnem trgu 5, s Cankarjem in njegovo črtico O človeku, ki je izgubil prepričanje.

Amadea Kovič

Patrizia Raveggi: Fotoreportaža

Kateri zgodovinski romani se dogajajo v Celju, preverimo na Geopediji v sloju Dogajališča zgodovinskih romanov: Ferdo Kočevar, Mlinarjev Janez ali uplemenitba Teharčanov, Fran Detela, Veliki grof, Pegam in LambergarAna Wambrechsamer, Danes grofje celjski in nikdar več itd. Več slik z ekskurzije.

Didaktična katedra na predstavitvi jubilejne številke JiS, posvečene Boži Krakar Vogel 18. nov. 2015.

Galerija

V petek, 3. 7. 2015, je ob 11h v predavalnici 209c Jožica Jožef Beg zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnazijah.

Kandidatka je primerjala odgovore dijakov in učiteljev, kako pri pouku razvijajo npr. bralno pismenost, kulturno zavest, delo z novimi tehnologijami, in kako ocenjujejo svojo uspešnost na teh področjih.

Slednjo in njen napredek je preverila tudi s testom znanja pri dijakih v prvem in v tretjem letniku. 

Popoldne 3. junija je bilo za sloveniste in slovenistke literarno obarvano. Pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič smo se namreč odpravili na sprehod po Ljubljani in obiskali kraje, s katerimi so povezani slovenski literarni ustvarjalci in ustvarjalke.

Na zidu Križank smo si tako ogledali ploščo z reliefnim portretom Srečka Kosovela, Križevniško ulico, v kateri je slednji nekaj časa živel, na Bregu smo si od daleč pogledali hišo Ivana Tavčarja, v Rožni ulici pa domovanje Franceta Prešerna. Nato smo se sprehodili do Starega trga, kjer je nekaj časa stanoval Lojze Kovačič, večino svojega življenja pa je tam preživela Lili Novy. Na Mestnem trgu smo našli znamenje o požigu knjig med protireformacijo in izvedeli, da so v Stritarjevi ulici živeli Primož Trubar, Adam Bohorič in Josip Stritar. Na koncu nas je pot zanesla še do Prešernovega spomenika in Kongresnega trga, kjer smo svojo pozornost namenili Ivanu Cankarju, ki je tam tudi živel.

 

28. 5. 2015 je seminar Sodobni slovenski roman obiskala pisateljica, publicistka, lezbična aktivistka, prevajalka in magistra sociologije. Beseda je tekla predvsem o romanu Ime mi je Damjan. Pogovor smo tudi snemali; posnetek bo dostopen v arhivu knjižnice Oddelka za slovenistiko.

Fotografije: Jasna Klančišar

Suzana Tratnik na seminarju Sodobni slovenski roman

Foto: Maja Ličen

Foto: Kaja Cvelbar, Kaja Žvanut, Metka Medved, Maja Ličen

Poročilo: Likovni projekt v Mestni galeriji Ljubljana in predavanje Filozofija smeha

Mentorica in organizatorka: red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič

Čas trajanja projekta: maj 2015

Udeleženci: okrog 50 študentov slovenistike, zlasti tisti, ki poslušajo predmete, povezane s sodobno slovensko književnostjo (Sodobni slovenski roman, Pripovedno besedilo, Motivi in teme v slovenski književnosti, Interpretacija literarnega besedila, Spol in slovenska književnost, Magistrski seminar), člani oddelka.

Oblike dela: predavanja, priprave na ogled razstave, vodeni ogled razstave, poslušanje predavanja na temo razstave, pogovor s predavateljem na razstavi, vodeni pogovori o projektu v okviru zgoraj naštetih predmetov.

Vsebina projekta: Študentje so že v času predavanj ali seminarjev spoznavali različna navezave literarne vede na filozofijo in likovno umetnost. Tovrstne eklektične izkušnje so lahko poglobili 19. 5. 2015, ko smo v Mestni galeriji Ljubljana poslušali filozofsko predavanje z naslovom Filozofija smeha, nato pa si še ogledali razstavo Primeri smeha v umetnosti, v okviru katere je bilo tudi vpeto predavanje. Na razstavi Primeri smeha v umetnosti se predstavljajo umetniki različnih generacij z raznoliko osebno likovno poetiko, ki v svojih delih razvijajo bolj ali manj odkrite ali prikrite ideje, načine in ravni smeha. Sodelujoči umetniki so: akademski slikar in interdisciplinarni ustvarjalec Miha Vipotnik, avtor stripov Iztok Sitar, akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, slikar Vladimir Leben, akademski slikar, doktor filozofije in avtor stripov Izar Lunaček, akademska slikarka Barbara Jurkovšek, diplomirana fotografinja Manca Juvan in fotograf Matjaž Rušt. Razstavo je zasnoval, izbral likovna dela in napisal osrednje besedilo v katalog kustos Mestne galerije Ljubljana, dr. Sarival Sosič. Prvi del projekta je predstavljalo predavanje Izarja Lunačka, dr. filozofije in umetnika. Ta je zgoščeno in nazorno predstavil filozofske teorije o smehu, ki jih je tudi preučeval v svoji doktorski disertaciji in jih vzporedno objavljal v različnih publicističnih, strokovnih in znanstvenih besedilih. Predavatelj je sproščeno in duhovito razlagal bistvene značilnosti smeha in pri tem upošteval publiko: v tem smislu je večkrat navezal svoje analize in sinteze na literarnovedno področje, ki nam je bolj domače, npr. Bahtina, Bergsona. Najbolj dobrodošlo pri njegovem predavanju je bilo upoštevanje govornega položaja (predaval je tekoče, razločno in vse argumentiral z zanimivimi primeri) in dialoško vodenje diskusije po predavanju. Drugi del projekta je zapolnil vodeni ogled po razstavi, nato pa še samostojni ogledi študentov. Po razstavi je študente vodil kustos galerije, dr. Sarival Sosič, ki se je zaustavljal pri pomembnih slikah in vključeval v svoje razlage tudi primerjave s svetovno likovno sceno, anekdote o slikah in umetnikih ter navezavo na sodobno književnost (npr. E. Hemingway) in glasbo. Odzivi: Študenti so že takoj po projektu pohvalili oba, predavatelja in kustosa, v vodenih pogovorih pri različnih (zgoraj navedenih) predmetih pa smo ugotovili, da so takšni projekti zelo dobrodošli. Študenti so konkretno navedli manko znanja o smehu, ki predstavlja pomemben segment umetnosti in nenazadnje tudi našega življenja, ter pretočnosti med različnimi znanstvenimi področji, npr. literarno teorijo, umetnostno zgodovino, teorijo umetnosti in filozofijo. Izpostavili so tudi pomembnost povezave vseh umetnosti ter obljubili, da si bodo (zdaj tudi sami) večkrat ogledali kakšno likovno razstavo ali pa na spletu pobrskali o ostalih umetninah teh umetnikov, ki so jih spoznali na razstavi (posebej jim je bil všeč Leben in oba striparja). Ker jih tematika smeha, tesno povezana s komiko, humorjem, ironijo, grotesko in sarkazmom, resnično zanima, bi želeli še več izvedeti o njej, zato jim bom, v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana, tudi posredovala kataloge, v katerem si bodo lahko prebrali vse o razstavi in filozofiji smeha.

red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič Ljubljana, 23. 5. 2015