2020 Sv. Jakob nad Potočami

Začetni arheološki strukturni pregled osrednjega dela območja poznoantične višinske naselbine na sv. Jakobu nad Potočami ter dokumentiranje in asanacija dveh testnih sond iz leta 1985

Koda raziskave (MK): /

Evidenčna številka dediščine: 5562 Potoče pri Preddvoru - Naselbina pri sv. Jakobu

Ime najdišča: Poznoantična višinska naselbina pri sv. Jakobu nad Potočami

Vrsta raziskave: neinvazivna

Raziskovalni postopek: arheološko dokumentiranje uničenja, arheološki strukturni pregled

Vodja raziskave: doc. dr. Andrej Gaspari

Trajanje terenskih del raziskave: 10. 3. 2020–12. 3. 2020

Terenska ekipa: doc. dr. Andrej Gaspari in asist. Manca Vinazza ter študentje prvo- in drugo stopenjskega študija Simeun Srdanović, Žan Špendal, Tadej Špindler.

Po naročilu Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, je petčlanska ekipa Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Andreja Gasparija med 10. in 12. marcem 2020 izvedla asanacijo dveh testnih sond v osrednjem delu območja poznoantične naselbine na pomolu Potoške gore z gotsko cerkvijo sv. Jakoba ter začetno fazo strukturnega pregleda najdišča, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Naročilo je obsegalo čiščenje, dokumentiranje in asanacijo dveh od štirih sond, ki jih je na najdišču oktobra 1985 izkopala arheološka ekipa Gorenskega muzeja pod vodstvom Andreja Valiča, po končanem posegu pa je bilo opravljeno še osnovno terensko preverjanje lidarskih anomalij in fotografsko dokumentiranje prepoznanih strukturnih enot v osrednjem območju poznoantične višinske naselbine.

Med posegi v zvezi z asanacijo sond je bil opravljena začetna faza strukturnega pregleda osrednjega dela hrbta med planinsko kočo Iskra ob cerkvi sv. Jakoba na vzhodu in pobočjem nad nekdanjo »Francijevo« planinsko kočo na zahodnem delu pomola, vključno z delom severnega pobočja pod grebenom in večjim delom južnega pobočja. Zaradi pomanjkanja časa so bili izpuščeni jugozahodni del pomola ter območje v okolici cerkve in planinskega doma. Vidljivost na vzhodni polovici in severnem delu območja pregleda je bila zadovoljiva, saj gre za travnate površine z redko posejanim gorskim grmičevjem, brinjem in trnjem, nekoliko slabša pa na zahodni polovici oz. na območju osrednjega dela izpostavljenih poznoantičnih zidov in grobelj, precej gosto poraščenih s trničevjem in sestojem večjih leskovih grmov in posameznih manjših bukev.

Opazovani so bili predvsem izpostavljeni zidovi in drugi jasno prepoznavni površinski sledovi, npr. kamnite groblje in izraziti linearni prelomi v površju, ki dajejo slutiti obstoj pokopanih struktur, izpuščene pa manjše in manj izrazite uravnave. Opažanja o jedrnem območju pojavljanja struktur se dobro ujemajo z obsegom naselbine na geodetskem načrtu v merilu 1:500 iz maja 1986, ki ga hrani Gorenjski muzej. Zlasti na jugozahodnem delu potencialnega območja naselbine (sicer izven prostora, zajetega s pregledom) obstaja povečana možnost nadaljnih struktur, kar nakazujejo ostanki domnevnega obrambnega stolpa na strmini v južnem pobočju, poškodovani ob razširitvi dovoza do črne gradnje na pogorišču Francijeve koče.

Opažene strukture in značilnosti so bile fotografsko dokumentirane z značilnimi pogledi, tiste na območjih v dosegu korekcijskega signala RTK pa tudi z GNSS napravo. Zaradi preglednosti opisa smo jih provizorično označili s črkami od A do I.

Poročilo:

Andrej Gaspari, Manca Vinazza (2020): Začetni arheološki strukturni pregled osrednjega dela območja poznoantične višinske naselbine na sv. Jakobu nad Potočami ter dokumentiranje in asanacija dveh testnih sond iz leta 1985 (parc. št. 1325/3 k.o. 2083 - Breg ob Kokri). Poročilo o posegu. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.