Repnje

Oddelek za arheologijo

2020 Repnje

Neinvazivne arheološke raziskave srednjeveške utrdbe Stari grad na Zapoškem hribu (Gradišče) pri Repnjah

Koda raziskave (MK): /

Evidenčna številka dediščine: 19331 Repnje - Grad Reittlstein

Ime najdišča: Srednjeveška utrdba Stari grad na Zapoškem hribu (Gradišče) pri Repnjah Naselje: Žlebe

Vrsta raziskave: neinvazivna

Raziskovalni postopek: arheološki strukturni pregled, geofizikalna raziskava

Vodja raziskave: doc. dr. Andrej Gaspari

Trajanje terenskih del raziskave: 3.–5., 7., 9. 3. 2020

Terenska ekipa: doc. dr. Andrej Gaspari, asist. Manca Vinazza in asist. Igor Medarić ter študentje in študentke prvo- in drugo stopenjskega študija Simona Goceva, Blažka Hlupić, Tadej Korošec, Stojanče Micev, Ula Pavli, Simeun Srdanović, Katja Špec, Žan Špendal, Tadej Špindler, Rebeka Urana, Karla Varga.

Oddelek za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete je v okviru praktičnega pouka za študentke in študente prve in druge stopnje programa arheologija v začetku marca 2020 izvedel neinvazivno arheološko raziskavo lokacije srednjeveške utrdbe na Zapoškem hribu (439 m) pri Repnjah, evidentirane kot registrirano arheološko najdišče EŠD 19331 Repnje - Grad Reittlstein.

Lokacija, ki je v lokalnem izročilu znana pod toponimoma Gradišče in Stari grad, do analize podatkov zračnega laserskega snemanja, izvršene pred nekaj leti, ni bila deležna natančnejše arheološke obravnave, čeprav čeznjo vodi ena od alternativnih pohodniških poti na priljubljeni grebenski povezavi med Repnjami in Starim gradom Smlednik. Ostanke starega repenjskega gradu je prvi opisal Ivan Jakič v leksikonu iz leta 1997, medtem ko jih sočasno izdana Stoparjeva študija o gradovih tega prostora ne notira. Jurij Šilc je nedavno prepričljivo dokazal, da krški ministerial vitez Bernard (Wernhardus de Repnach), omenjen leta 1154, ni imel sedeža v Repnjah, temveč v Repljah na Koroškem, kar posledično postavi v dvom tudi Jakičevo domnevo o zgodnjem nastanku stolpastega romanskega gradu. Prva oseba, ki jo je mogoče povezati z ostanki gradu na Zapoškem hribu, je spanheimski ministerial Rebelin (Raebelinus de Rebnach), omenjen v darilni listini iz leta 1260. Velja tudi poudariti, da se ime Reittlstein ne nanaša na ime starega gradu, temveč na dvorec na severovzhodnem vznožju Repenjskega hriba na robu današnje vasi proti Dobruši.

Na območju arheološkega najdišča Stari grad smo ob privoljenju lastnika zemljišča in pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja-potrditve metode, predlagane v delovnem načrtu, izvedli dva sklopa neinvazivnih raziskovalnih postopkov. V okviru praktičnega pouka pri predmetu Arheološka metodologija smo najprej opravili rekognosciranje in strukturni pregled najdišča z bližnjo okolico, na katerem smo že med predhodnimi ogledi locirali sledove obodnega obrambnega jarka in privzdignjenega terasastega platoja z domnevnim jedrom utrdbe ter kamnolomov, ki najverjetneje deloma ali v celoti pripadajo poznejšemu izkoriščanju matične kamnine. Osnovno izhodišče za prvi sklop delovnih nalog je predstavljal posnetek zračnega laserskega skeniranja, ki smo ga s strukturnim pregledom tudi preverili in obenem interpretirali.

Strukturni pregled je obsegal vizualno identifikacijo in karakterizacijo arheološko relevantnih značilnosti (vidni deli potencialno grajenih struktur, umetne terase in prelomi, vkopane strukture in preoblikovana kamninska podlaga) in pojavnost matične kamninske podlage na površini ter njihovo prostorsko in slikovno dokumentiranje. V nameri identifikacije potencialno gradbeno-tehnično zanimivih podrobnosti, zlasti potencialne uporabe maltnih veziv, in kronološke opredelitve najdišča smo nekaj časa posvetili tudi čiščenju domnevno umetno preoblikovanih delov kamninske podlage ter pregledu izpostavljenih površin subhumusnih depozitov v jamah izruvanih dreves in mestoma ogoljenega zahodnega pobočja osrednje vzpetine. Rekognosciranje je zajelo širši prostor, pri čemer smo se osredotočili na neposredno okolico Gradišča ter območje grebena in dvojnega vrha bližnjega Repenjskega hriba (487 m), na katerem starejši viri navajajo prazgodovinske naselbinske strukture.

V okviru drugega sklopa praktičnega pouka smo s slušatelji predmeta Geoarheologija s pedologijo izvedli geofizikalne meritve, in sicer geoelektrično kartiranje (upornostna metoda), konduktivnost, magnetno metodo in merjenje magnetne susceptibilnosti, s katerimi smo skušali preveriti obstoj arheološko zanimivih ostalin in njihove globine.

Poročilo:

Andrej Gaspari, Manca Vinazza, Igor Medarić (2020): Neinvazivne arheološke raziskave srednjeveške utrdbe Stari grad na Zapoškem hribu (Gradišče) pri Repnjah (parc. št. 492/1 k.o. 1742 - Repnje). Poročilo o posegu. – Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Literatura:

Jurij Šilc (2020): Starejša zgodovina Vodic in bližnje okolice. – V: Dediščina ljudi in krajev. Zbornik Občine Vodice, Vodice: Občina vodice, str. 66–99.

Povezava.

Video vsebine.

Sodelavke in sodelavci oddelka