Gostujoča predavanja Georgiosa Faraklasa (Univerza Panteion, Atene, Grčija)

Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete ter projekt Skupno med substanco in subjektom vljudno vabita na predavanja, ki jih bo imel Georgios Faraklas (Univerza Panteion, Atene, Grčija). 

  • Kaj pomeni heglovski izraz »biti sam in segati preko (übergreifen) do drugega«?
    (torek, 14. maja ob 19. uri, UL FF, pred. 426),

Izvirnost Heglove metode je v tem, da upošteva asimetrijo nasprotij v semantični strukturi pojmov. Tako se lahko izogne transcendenci, tudi v svojem političnem delu, kjer je vsak državljan naravno bitje, ki pripada civilni družbi, pa tudi politični akter.

  • »Egaux par convention«. O Rousseaujevi politični delegitimizaciji narave 
    (sreda, 15. maja ob 18. uri, UL FF, pred. 15)

Če enakost med ljudmi ne predpostavlja več enakosti v naravi, jo je mogoče univerzalizirati. To je možno, če enakost pojmujemo kot predpostavko vsake človeške konvencije. To je radikalno nova teza, ki se pojavi v Rousseaujevi politični misli.

  • Politika po Kronštatu. Hannah Arendt o svètih in družbi. 
    (četrtek, 16. maja ob 19. uri, Vodnikova domačija Center)

Za Arendt je v politični interakciji moja svoboda neposredno sorazmerna s svobodo drugega, medtem ko je v družbeni interakciji moja svoboda obratno sorazmerna s svobodo drugega. To nam pomaga razumeti, zakaj skuša Arendt zaščititi državo pred družbo, »državo« pa istoveti s »sveti«, tj. z oživitvijo neposredne demokracije.

Georgios Faraklas je študiral filozofijo v Parizu na Univerzi Paris I, kjer je leta 1994 doktoriral na temo Individualnost v Heglovi filozofiji pravice pod mentorstvom B. Bourgeoisa. Je profesor politične filozofije na univerzi Panteion (Atene) ter avtor številnih knjig. Med drugim je napisal Machiavelli. Moč vladarja (1997, v francoščini); Položaj in moč. K dialektični teoriji vednosti za družbene pojave (1997, v grščini); Teorija vednosti in metoda pri Heglu (2000, v grščini); »Auto to pragma«: Kritika vzročnosti in odnosa do sebe v konstituciji družbenega predmeta (2001, v grščini); Pomen in gospostvo. Vzpostavitev pomena in kritika gospostva (2007, v grščini); Logika kapitala. Kritični uvod v Marxa in Webra (2018, v grščini). Skupaj s Kozatsasom, Synegiannihem in Viewegom je uredil zbornik Hegel in skepticizem (2017, v angleščini). V grščino je prevedel številna filozofska besedila, med drugim Heglovo Fenomenologija duha.

 

 

 

 

 

 

 

Dogodki

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Javno predavanje dr. Marka Krevsa pred izvolitvijo v naziv redni profesor

Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Gostujoča predavanja dr. Iváneka z Ostravske univerze

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spletna predstavitev za tuje študente

Oddelek za zgodovino

Javno vodstvo po razstavi En krompir, tri države

Oddelek za arheologijo

Metalurški dan