Filozofija jezika

Filozofija jezika

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 30

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Cerkovnik Borut

Temeljno vsebinsko področje predmeta je teorija pomena, kakor se je razvila predvsem v tradiciji analitične filozofije. Predstavitev sledi zgodovinskemu razvoju filozofije jezika od semantičnih in uniformno univerzalističnih do pragmatičnih in kontekstualističnih stališč. Obravnava osnovne pojme filozofije jezika: pomen in resnica, referenca in opis, ime in demonstrativ: z logicistično (Frege, Russell, mladi Wittgenstein, Carnap ...) usmeritvijo in s smerjo »filozofije običajne govorice« (zreli Wittgenstein, Austin, Strawson, pogojno Dummett ...) ter s kritiko teorije pomena (Quine). Predmet analizira splošno naravo jezika in njegove specifične vsebine: prevajanje in interpretacijo, propozicijske naravnanosti, metaforo (npr. Davidson), vzročno teorijo imen (Kripke, Evans) ... Eksplicitno in implicitno obravnava odnose med jezikom, mislijo in realnostjo.

TEMELJNA LITERATURA / BASIC READINGS:
A. P. Martinich (ur.), The Philosophy of Language, Oxford University Press, New York, Oxford 1996.
J. L. Austin, Kako napravimo kaj z besedami, Studia Humanitatis, Ljubljana 1990.
W. V. O. Quine, Word and Object (Studies in Communication), The MIT Press, Cambridge, Massachusetts 1964.
Donald Davidson, Raziskave o resnici in interpretaciji, Studia Humanitatis, Ljubljana 1998.
Božidar Kante (ur.), Kaj je metafora?, Krtina, Ljubljana 1998.
L. Wittgenstein, »Modra knjiga, prva tretjina«, Analiza, 2005, 3, str. 65-83.