Feministična tura po centru Ljubljane

Študentke in študenti Oddelka za sociologijo na Feministični turi o Ljubljani, foto: Milica Antić Gaber

Študentke in študenti Oddelka za sociologijo na Feministični turi o Ljubljani, foto: Milica Antić Gaber

Preteklo sredo, 11. 10. 2023, smo se študentke_je predmeta Sociologija spola pod mentorstvom prof. dr. Milice Antić Gaber namesto v klasični učilnici zbrali na Gornjem trgu, od kjer so se pod vodstvom Jasmine Jerant iz zavoda Urbana Vrana napotili na feministični ogled Ljubljane. Večina nas ni poznala koncepta feministične ture, zato nam je bilo na začetku razloženo, da je turistična tura, a koncipirana skozi feministično lečo. Ko se govori o zgodovini Ljubljane, tudi zgodovini nasploh, se veliko fokusa posveča ‘velikim’ moškim, ki so na tak ali drugačen način pustili svoj pečat v mestu. Prepogosto pa se izpusti in zamolči zgodbe ‘velikih’ žensk, ki so delovale in sooblikovale Ljubljano v takšno, kot jo poznamo danes. Namen feministične ture je zato prav opozarjanje na vsa žarišča ženskega delovanja v Ljubljani. Manjkale pa niso niti zabavne anekdote in zgodbe, ki so naredile turo še bolj zanimivo.

Na Gornjem trgu je vodička najprej namenila nekaj besed prvi posvetni dekliški šoli, ki je nekoč zavzemala prostore današnjega Centra Janeza Levca in njeni nadzorovalni dami Mariji Vesner, ki je v šoli spodbujala izobraževanje za nekatere, takrat ženskam dostopne poklice. Sprehodili smo se naprej do galerije ŠKUC, ki ni bila samo žarišče  alternativne kulture, temveč še posebej pomemben prostor za feministična in LGBT+ gibanja, saj so se tukaj zbirale pripadnice prvega modernega feminističnega gibanja v Jugoslaviji – Lilit.

Lili brez t Novy pa je bila slovenska pesnica, katere kip krasi vhod v hišo na Starem trgu 11a. Kip se na feministični turi omenja iz več razlogov: ker je eden izmed zgolj enajstih kipov v Ljubljani posvečen ženski in ker je bila v zadnjih letih odstranjena iz učnih načrtov, kar ji dodatno zmanjšuje prepoznavnost, čeprav velja za eno izmed najboljših slovenskih pesnic. Na tem mestu je naša znanja polna vodička opozorila še na kip Lidije Andolšek Jeras, slovenske ginekologinje, ki je s svojimi raziskavami pripomogla k razvoju postopka zunajtelesne oploditve.

Naprej smo se ustavili Pod trančo, kjer so nekoč ženske, ki so bile obsojene čarovništva, čakale svojo usmrtitev, pri Akademiji za znanost in umetnost, kjer je vodička ponovno opozorila na neskladje razmerja med moškim in ženskim članstvom v njej, in pri Akademiji za glasbo, kjer smo si ogledali alejo samih moških skladateljev in se pogovarjali o tem, katere ženske skladateljice bi si lahko zaslužile svoj kip med temi moškimi.

Na Kongresnem trgu smo nekatere_ i prvič izvedele_i, da so bili gumijasti bonboni izumljeni pri nas! In sicer je bila njihova izumiteljica slaščičarka Josipina Šumi, ki je imela na Kongresnem trgu svojo slaščičarno. Tukaj smo posvetil_i  pozornost še spomeniku ženskih demonstracij iz leta 1943, ko so se ženske samoorganizirale in zahtevale človekove pravice za može in prijatelje, ki so bili zaprti na Miklošičevi. Avtorica spomenika je Milica Detoni, ki je sicer ta kip naredila za družinsko grobnico. Zanimivo je, da velja zmotno prepričanje, da je tudi ta kip delo Jožeta Plečnika in je zato tudi edino žensko delo, ki je zaščiteno pod Unescom. Feministično turo smo zaključili v bližini naše fakultete, in sicer na edini (in tudi kratki ter slepi) ulici v centru Ljubljane, ki je poimenovana po ženski - ulici Josipine Turnograjske, ki je bila prva slovenska pianistka in skladateljica.

Feministična tura, ki je svoj prvi pohod zabeležila leta 2017, s tem ko nas (tako turistke kot tudi nas študentke in vse, ki se nanjo napotijo) seznanja s pomembnostjo ženskih figur v naši preteklosti ter opozarja na normalizacijo moške dominacije v 21. stoletju, tako opravlja pomembno ozaveščevalno in izobraževalno funkcijo.

Neža Grazer

Zadnje novice

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.

Med nagrajenci Slovenskega knjižnega sejma diplomantka in magistrica s Filozofske fakultete

Nagrajenki s prejetima nagradama (foto: Namita Subiotto)