Izjava za javnost: opravljanje izpita iz slovenščine za zdravnike

V včerajšnji oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je Samo Zver iz UKC Ljubljana opozoril na težavo, s katero se srečujejo zdravniki tujci, saj morajo v skladu z zakonodajo pred zaposlitvijo opraviti izpit iz znanja slovenščine na ravni C1 (po evropski lestvici CEFR), k izpitu pa ne morejo pristopiti, saj Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Filozofski fakulteti ne sme izvajati izpitov zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Na ta problem smo skupaj z zdravniki večkrat opozorili tudi na Filozofski fakulteti, a žal pri pristojnih institucijah nismo naleteli na posluh in nismo dobili dovoljenja za izvajanje izpitov iz slovenščine.

Zakon o zdravniški službi in Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki sta bila sprejeta leta 2017, določata, da morajo zdravniki, ki opravljajo zdravniško službo v neposrednem stiku z bolniki, izkazovati znanje slovenskega jezika na ravni C1 skupnega evropskega jezikovnega okvira. Slovenija pri tovrstni zahtevi, ki je smiselna tako z vidika zaščite pacientov kot tudi zdravnikov samih, ni izjema. V nekaterih evropskih državah od zdravnikov tujcev zahtevajo isto raven znanja, kot pri nas, ponekod celo višjo (raven C2), ponekod pa stopnjo nižjo (raven B2, kar je približno taka raven znanja jezika, ki je potrebna za uspešno opravljeno maturo iz tujega jezika).

Izpiti, ki jih izvaja Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, so mednarodno evalvirani in preverjajo splošno znanje slovenskega jezika. Raven C1, ki se zahteva za zdravnike in zdravnice, je visoka raven znanja jezika, ki jo imenujemo raven odličnosti. Kandidati in kandidatke morajo na izpitu na tej ravni prebrati nekaj besedil in o tem napisati kratek povzetek. Pri tem dobijo navodila, na kaj v besedilih naj bodo pozorni in na kaj morajo paziti pri pisanju. Pri govorjenju poslušajo videoposnetek v dolžini 8-9 minut, nato pa glavne točke iz posnetka predstavijo komisiji. Teme so splošne, vsa besedila pa so vzeta iz dnevnega časopisja in drugih medijev.

Težava torej ni v izpitu, saj ta sledi mednarodno določenim standardom znanja, ki veljajo za vse evropske jezike, odprto pa ostaja vprašanje, na kakšni ravni zahtevnosti bo država zahtevala znanje jezika za zdravnike in zdravnice. Center za slovenščino je že leta 2018 podal pobudo za pripravo specializiranega izpita iz slovenščine za zdravnike. Oblikovana je bila delovna skupina, ki je pripravila izhodišča za specializirani izpit, pa tudi konkretna gradiva, da bi izpit lahko testirali in ga ustrezno mednarodno evalvirali po storkovnih standardih, vendar se je zataknilo pri financah. Projekt izdelave takega izpita stane 12.000 EUR, česar pa ne Ministrstvo za zdravje ne Zdravniška zbornica nista pripravljena plačati.

V vmesnem času se je zaradi pomanjkanja zdravnikov in njihovega neuspeha na izpitih vse bolj večal pritisk na Center za slovenščino, da naj kandidati sicer opravljajo izpit na ravni C1, vendar naj zanje malo pogledamo skozi prste in znižamo kriterije. Ti pritiski so povsem nesprejemljivi. Hkrati se je treba vprašati, kako se zdravniki in zdravnice lahko naučijo slovenskega jezika v nekaj mesecih ob svojem rednem delu. Se spomnite, koliko časa ste se učili tujega jezika za maturo in ta je, kot zapisano, na stopnji nižje od C1?

Na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik pri Filozofski fakulteti smo v tem času predlagali več rešitev (specializirani izpit, možnost prehodnega obdobja do opravljanja izpita itd.), vendar smo pri pristojnih državnih institucijah vedno naleteli na gluha ušesa. Ob tem naj zgolj omenimo še en zdrs Zakona o zdravniški službi: diplomantke in diplomanti Medicinske fakultete, ki so tuji državljani in ki na fakulteti vse izpite opravljajo v slovenskem jeziku, morajo na koncu prav tako dokazovati, da znanjo slovenščino na ravni C1.

Strinjamo se s Samom Zverom in številnimi pobudami, da je to področje treba ustrezno urediti, vendar ne na račun kakovosti izvedbe izpitov in ne na račun mednarodno določenih standardov znanja. Ob tem pa nas veseli, da smo pravkar prejeli sporočilo MIZŠ, da nam bodo kljub vsemu dovolili izvedbo izpitov. Morda bo s tem vsaj deloma rešen problem, ki so ga včeraj naslovili v Odmevih.

red. prof. dr. Roman Kuhar,

dekan Filozofske fakultete UL

Zadnje novice
01. 12. 2020

Podelitev študentskih nagrad Filozofske fakultete letos na spletu

Nahtigalove in dekanove nagrade 2019/2020
01. 12. 2020

Lekt. dr. Saša Podgoršek prejela priznanje Kongresni ambasador Slovenije 2020

Lekt. dr. Saša Podgoršek je prejela priznanje Kongresni ambasador Slovenije 2020.
01. 12. 2020

Simpozij Prelomni dogodki leta 1920

Prelomni dogodki leta 1920