Kje smo 10 let po zasedbi Filozofske fakultete?

23. novembra 2021 obeležujemo 10. obletnico zasedbe Filozofske fakultete, ki jo je vodila skupina študentk in študentov, zbranih pod imenom Mi smo univerza. Zasedba je trajala dva meseca, od prvega dne osvoboditve naprej pa so vsak dan potekale skupščine, ponavadi okoli 20. ure. Temeljile so na vsebinski diskusiji in direktni demokraciji ter bile odprte za širšo javnost. Cilj kolektiva Mi smo univerza je bil »doseči sistem izobraževanja in teoretske produkcije, ki si bo sposoben zamišljati zgodovinske alternative družbeno-političnemu sistemu, ki trenutno temelji na socialni neenakosti, konkurenčnosti, tehnokratskem elitizmu in podjetniškem idiotizmu.« Zahteve so bile osrediščene okrog javnega, dostopnega, brezplačnega in kakovostnega študija.

Pred 10. leti so študentke in študenti imeli zelo realne zahteve: zahtevali so nemogoče! A na današnji dan se zdi nemogoča že zahteva po dostopnejšem študiju. Če so pred 10. leti zahtevali štipendije za vse vpisane študentke ter študente, imamo sedaj državno štipendijo, ki komajda pokrije osnovne življenjske stroške. Komajda pokrije položnico stanarine v javnem študentskem domu, za plačilo preostalih položnic pa je štipendija drastično prenizka. Študentsko delo, ki opravlja vlogo socialnega korektiva, je od marca 2020 večinoma vezano zgolj še na nujna dela v državi. Če so pred 10. leti zahtevali več kritičnega mišljenja in mehanizme preverjanja kakovostnega študija, smo sedaj padli na raven, ko je treba opozarjati na nujnost zagotavljanja osnovnih materialnih pogojev študija, tj. študijski proces v fizičnem prostoru ter odprtost fakultet in študentskih domov s pogojem PCT. Pred 10. leti bi se najbrž vsem zdelo noro, da bi lahko imel kapital prednost pred izobraževalnim sektorjem. V času epidemije smo imeli namreč v Sloveniji – v primerjavi z drugimi evropskimi državami – eno izmed najdlje trajajočih zaprtij šolskega in visokošolskega sektorja. Pred šolami so se odpirale trgovine in pred faksi se je raje odpiralo gostilne. Gospodarski sektor je deloval nemoteno ves čas. Ko smo vendarle dočakali odprtje fakultet, nas vsakih nekaj tednov ali celo dni strašijo o ponovnem selektivnem zaprtju – ne glede na to, da sta študentska populacija in univerzitetni kader med najbolj precepljenimi in je širjenje okužb v tej populaciji zanemarljivo ter navkljub dejstvu, da študijski proces na daljavo ni zgolj manj kakovosten, ampak ima tudi pomenljive posledice na psihični razvoj odraščajočih posameznic in posameznikov.

Po 10 letih zasedbe Filozofske fakultete tokrat s svojo kritično mislijo ne zasedamo fizičnega prostora. V formi besed in sloganov pa smo vendarle še kako glasni! Zahtevamo namreč umik sporno spremenjenih določil Zakona o tujcih, ki zaostrujejo pogoje, pod katerimi lahko tuje študentke in študenti pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija v Sloveniji. Neživljenjsko je, da bi morale tuje študentke in študenti vnaprej že pred samim začetkom študija izkazovati na svojem bančnem računu abnormalno visoka finančna sredstva! Zahtevamo varno študijsko okolje brez nasilja, spolnega nadlegovanja ali trpinčenja; študentke smo na faksu zaradi znanja samega, ne pa za reprodukcijo mačističnih struktur moči. Zahtevamo gradnjo novih študentskih domov, ki bodo dostopni vsem in bodo varen prostor za stanovalke in stanovalce. Štipendija se mora zvišati skladno z povišanimi stroški življenja, saj moramo kot država investirati v znanje in ne kapital. Zahtevamo takšne razmere za študij, ki so za človeka dostojne. Študij je pravica in ne privilegij!

- Študentska Fronta, Študentska organizacija Filozofske fakultete, Študentski svet Filozofske fakultete

Zadnje novice

Na Filozofski fakulteti študijsko leto posvečeno dediščini

Sodelujoči na novinarski konferenci ob predstavitvi Leta dediščine FF

UNESCO Svetovni dan filozofije 2024

Na Oddelku za filozofijo so obeležili UNESCO svetovni dan filozofije. (foto: Vojko Strahovnik)

Vonjalna dediščina: razumevanje, opredelitev, ohranjanje in arhiviranje

Dr. Strlič je predstavil poskus reproduciranja vonja da Vincijeve slike Dama s hermelinom. (foto: Ana Jenko Kovačič)