In memoriam Lado Kralj (1938–2022)

Foto: Andraž Gombač

Foto: Andraž Gombač

Naša fakulteta je tesno povezana s tremi pomembnimi postajami v življenju prof. Lada Kralja. Najprej je leta 1965 tu diplomiral iz svetovne književnosti in angleščine, za diplomsko nalogo o Slavku Grumu je prejel Prešernovo nagrado. Na fakulteto se je vrnil jeseni leta 1971 po podiplomskem študiju na New York University, kjer je pri Michaelu Kirbyju poslušal zgodovino moderne drame, pri Richardu Schechnerju pa zgodovino modernega gledališča. Na Schechnerjevem oddelku je Kralj predaval o Maxu Reinhardtu, bil pa je tudi dramaturg v njegovem eksperimentalnem gledališču. Moderno teorijo je zanesel tudi na ljubljansko komparativistiko, saj je s študenti obravnaval Stanislavskega, Brechta, Artauda in Grotowskega. V tem času je tudi objavil – komaj sedemindvajset let po njegovi smrti – dve knjigi Zbranih del Slavka Gruma, s čimer se je uveljavil kot literarni zgodovinar. Leta 1978 je zapustil fakulteto: asistent za svetovno književnost je postal umetniški vodja Drame, kjer je ustvaril štiri prelomne sezone. Po devetih letih in po doktoratu iz ekspresionizma se je vrnil na fakulteto, kjer je kot docent (in od 2001 kot redni profesor) predaval literarne avantgarde ter teorijo drame. V tem času je nastalo tudi njegovo prelomno delo Teorija drame. Po upokojitvi leta 2005 je še nekaj časa predaval, nato pa se je po enoletnem bivanju na Dunaju povsem posvetil pisanju leposlovja. Zadnjič smo se srečali pred letom dni in z zanimanjem poslušali profesorjevo napoved svojega novega romana Ne bom se več drsal na bajerju. O knjigi se ne bomo več mogli pogovarjati, na lepem zaledenelem bajerju pa se bomo gotovo še srečali!

 

prof. dr. Tone Smolej,

predstojnik Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete

Zadnje novice

Odprtje razstave Slikarski spomini geografa

Eno od del prof. dr. Andreja Černeta

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.