
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI
Nagovor dekanje Filozofske fakultete prof. dr. Mojce Schalamberger Brezar (foto:Ela Taniguchi)
6. maja 2025 je Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete s slavnostnim dogodkom obeležil 50. obletnico smrti prof. dr. Franceta Vebra (* 20. 9. 1890, Gornja Radgona - † 3. 5. 1975, Ljubljana), prvega profesorja na oddelku in utemeljitelja slovenske filozofije.
France Veber je tlakoval pot filozofiji na Slovenskem kot akademski disciplini, hkrati pa je razumel tudi širše, to je kot resno in celovito življenjsko orientacijo. Bil je tudi eden ključnih tvorcev slovenske filozofske terminologije, čigar prizadevanja za oblikovanje filozofskega jezika v slovenščini predstavljajo enega temeljnih pogojev za institucionalizacijo filozofske misli v našem kulturnem prostoru. Njegova dela – naj omenimo le knjige Sistem filozofije, Uvod v filozofijo, Etika, Analitična psihologija, Estetika, Filozofija, Vprašanje stvarnosti – pričajo o njegovi filozofski širini in metodološki strogosti. Kot prvi predavatelj in kasneje profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani je s pedagoško predanostjo in načelnostjo zaznamoval več generacij študentov, med katerimi so kasneje izšli pomembni predstavniki slovenskega intelektualnega življenja. Navedba imen njegovih doktorandov kot so Alma Sodnik, Stanko Gogala, Vladimir Bartol, Mirko Hribar, Cene Logar in Klement Jug verjetno zadostuje. Nenazadnje na njegovo predanost oddelku in študiju filozofije kaže tudi dejstvo, da je po smrti njegovega mentorja Alexiusa Meinonga od njegove vdove odkupil njegove osebno filozofsko knjižnico ter jo podaril oddelku v Ljubljani.
Po uvodnem slavnostnem nagovoru dekanje Filozofske fakultete, prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar, in prof. dr. Vojka Strahovnika, predstojnika Oddelka za filozofijo, so v duhu Vebrove filozofske misli na hodniku v 4. nadstropju naše fakultete študenti in študentke oddelka javno prebrali tri Vebrove filozofske sestavke, in sicer besedila Bistvo lepote (1919), Dušeslovne osnove naše dobe (1936) in Občutki in filozofski pogled na svet (nedatiran rokopis iz njegove zapuščine).
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI