Prof. dr. Maja Žumer z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo je 16. 12. 2022 prejela priznanje Filozofske fakultete za življenjsko delo

Prof. dr. Maja Žumer je na Oddelku zaposlena od leta 1999. Svoje delo predavateljice in raziskovalke je vedno opravljala z veliko odgovornostjo, strokovnostjo in zavzetostjo. Izredno pomemben je njen prispevek pri uveljavljanju področja informacijske znanosti v Sloveniji ter pri razvoju konceptualnih modelov bibliografskega univerzuma v okviru mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov IFLA. Kot ena izmed treh mednarodnih strokovnjakov je sooblikovala model FRSAD - Functional Requirements for Subject Authority Data in kasneje harmoniziran model IFLA LRM – Library Reference Model. Slednji predstavlja osnovo za oblikovanje modernih, s semantičnim spletom usklajenih katalogizacijskih pravil in bibliografskih informacijskih sistemov širom po svetu. Pod njenim vodstvom je raziskovalna skupina postala vodilna v svetovnem merilu na področju konceptualnih modelov bibliografskega univerzuma, s čimer je pomembno prispevala k prepoznavnosti Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Maja Žumer je tudi pobudnica vzpostavitve raziskovalnega področja Informacijska znanost in bibliotekarstvo (5.13) pri ARRS, zaslužna je za oblikovanje raziskovalnega programa Modeliranje bibliografskih informacijskih sistemov, poleg vodenja raziskovalnega programa pa je uspešno vodila tudi sedem temeljnih raziskovalnih projektov ARRS.

V avtorstvu ali soavtorstvu se je podpisala pod več kot sto znanstvenih prispevkov in štiri monografije s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Njena znanstvena dela so mednarodno odmevna in objavljena v soavtorstvih z različnimi mednarodnimi strokovnjaki. Vsa leta že aktivno sodeluje na domačih in mednarodnih konferencah, njena bibliografija obsega več kot 80 prispevkov na pomembnih mednarodnih znanstvenih konferencah ter več kot trideset vabljenih predavanj.

V mednarodnem prostoru je delovala kot predsednica ali članica številnih delovnih skupin pri mednarodni zvezi bibliotekarskih društev in zvez IFLA, med katerimi bi izpostavili vodenje IFLA FRBR Review Group in FRSAD Working Group. Bila je tudi izvoljena v vodstveno telo IFLA Governing Board. Že pred zaposlitvijo na Oddelku je uspešno zasnovala Slovensko bibliografijo na CD-ROM-ih, vodila tri zaporedne retropektivne konverzije knjižničnega kataloga v Narodni in univerzitetni knjižnici ter koordinirala aktivnosti na projektih, kjer so se vzpostavile osnove Evropske digitalne knjižnice, danes poznane kot Europeana. Je članica številnih programskih odborov mednarodno priznanih konferenc, uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij ter so-urednica revije Knowledge Organization.

Vsa leta je bila aktivna tudi pri povezovanju s stroko v Sloveniji in je kot strokovnjakinja delovala v različnih delovnih telesih in delovnih skupinah. Naj izpostavimo le nekatere izmed njih: bila je predsednica Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, sodelovala je pri nastajanju strategije slovenskih splošnih knjižnic kot tudi pri oblikovanju bibliotekarskega terminološkega slovarja.

Njeno strokovno in znanstveno odličnost so prepoznali pri Zvezi Bibliotekarskih društev Slovenije, ki ji je podelila Čopovo diplomo (2001) in nagrado Kalanovega sklada (2005), in na Kent State University, kjer je prejela Alumnus of the Year Award in nagrado The Jesse H. Shera Memorial Award.

Pomemben pa je tudi njen pečat, ki ga s svojim delom, poznavanjem mednarodnih trendov in vizijo daje  Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Bila je vodilna pri prenovi študijskega programa in tudi zaradi njene velike angažiranosti je bil naš Oddelek med prvimi na Filozofski fakulteti, ki je vpeljal nov bolonjski študij. V okviru Filozofske fakultete je vzpostavila habilitacijsko področje informacijska znanost in vsa leta tudi vodila katedro za informacijsko znanost. Bila je mentorica ali somentorica pri 86 diplomskih oziroma magistrskih zaključnih delih, mentorica šestim mladim raziskovalcem ter osmim doktorskim disertacijam, med katerimi so tri prejele mednarodne nagrade (Emerald / EFMD Award). Z zgledom in jasno vizijo že vsa leta spodbuja objavljanje in vključevanje članov Oddelka v mednarodno strokovno in znanstveno okolje.

Našteti so le nekateri pomembni znanstveni, strokovni in pedagoški dosežki prof. dr. Maje Žumer. Veseli nas, da je njeno vsestransko delovanje in prispevek prepoznala tudi Filozofska fakulteta in ji podelila priznanje za življenjsko delo. Iskrene čestitke!

Zadnje novice

Odprtje razstave Slikarski spomini geografa

Eno od del prof. dr. Andreja Černeta

Grad Rajhenburg – izzivi prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb

Ogled romanske kapele gradu Rajhenburg. O rekonstrukciji romanske apside govori restavrator Jože Drešar (foto: Renata Novak Klemenčič)

EUTOPIA: Slovenska akademska diplomacija na CY Cergyjski univerzi v Parizu navdušila s predstavitvami kulturne dediščine

Raziskovalnih dnevov kulturne dediščine so se udeležili prof. dr. Mojca Ramšak, izr. prof. dr. Matija Črešnar in prof. dr. Sonja Ifko.