Prof. dr. Philipp W. Stockhammer o visoki mobilnosti žensk v bronasti dobi ter sodobnih načinih komuniciranja znanosti s širšo javnostjo

V torek, 11. marca, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo predavanje uglednega prof. dr. Philippa W. Stockhammerja z naslovom Od laboratorija do aplikacije: Novi pristopi k analizam in komunikaciji arheološke dediščine. Predstavil je rezultate obsežne interdisciplinarne raziskave mikroregije doline reke Lech v južni Nemčiji, ki vključuje obdobje 3. in zgodnjega 2. tisočletja pr. n. št. Z obsežno raziskavo, ki združuje analizo več kot 400 grobov, radiokarbonske in izotopske analize ter genetske preiskave 104 posameznikov, so pridobili nova spoznanja o mobilnosti, družbenih strukturah in kulturnih praksah v prazgodovinskih družbah.

Ena zanimivejših ugotovitev raziskave je visoka mobilnost žensk, ki so prihajale iz pogosto več kot 400 kilometrov oddaljenih regij. Njihova mobilnost je igrala pomembno vlogo pri prenosu bronastodobnih tehnoloških znanj in kulturnih praks, saj so moški večinoma ostajali v lokalnih skupnostih. Sistematično premikanje je bilo tako pomemben dejavnik, ki bi lahko bil posledica obsežne institucionalizirane in morda spolno ter starostno pogojene mobilnosti. Mnoge ženske so na območje prišle v pozni adolescenci, vendar niso imele potomcev z lokalnimi moškimi, kar nakazuje na specifične družbene in kulturne prakse. Sicer pa sta eksogamija in patrilokalnost, torej družbeni vzorec, pri katerem se par po poroki naseli v skupnosti moževe družine, na tem območju prevladovali 800 let, od približno 2500 do 1700 pr. n. št., kar kaže na stroga in široko sprejeta družbena pravila.

Z arheološkimi in bioarheološkimi (genetskimi in izotopskimi) analizami so zaznali tudi zanimivo družbeno organizacijo v tem obdobju. Tradicionalni pogled na zgodnjo bronasto dobo se pogosto osredotoča na statusne razlike med kmeti in elitami, vendar ta raziskava kaže na bolj kompleksne družbene strukture, v katerih so se prepletali različni sloji družbe. S pomočjo zgoraj omenjenih analiz so raziskovalci opazili drugačen tip družbene neenakosti: kompleksna hierarhična gospodinjstva, ki so vključevala osrednjo družino z visokim statusom, nelokalne ženske z visokim statusom ter lokalne posameznike z nizkim statusom. Številne nelokalne ženske so verjetno prihajale iz območij kulture Únětice, oddaljenih najmanj 350 km. Študija nakazuje, da so bile te skupnosti podobne kasnejšim zgodovinskim družbenim strukturam, kot so grški oikos ali rimska familia, ki sta vključevala tako sorodnike kot podrejene posameznike, kot so bili na primer služabniki.

V okviru predavanja je prof. dr. Stockhammer izpostavil pomen sodobnih pristopov h komunikaciji znanosti, pri čemer je poudaril sodelovanje med znanstveniki in umetniki, ki omogoča vizualizacijo preteklosti na način, ki je dostopen najširšemu občinstvu. Predstavil je tudi računalniško igro Bronzeon, ki so jo razvili skupaj z enim od podjetij. Ta se že od epidemije covida-19 uporablja v številnih šolah po vsej Nemčiji za učenje o bronasti dobi in spoznavanje arheoloških odkritij. "Igra temelji na principu 'učenja skozi umiranje', kar pomeni, da moraš skrbno premisliti, kje gradiš, kaj ješ in podobno. Na lastno odgovornost lahko loviš divje svinje in ješ ptice, vendar moraš biti previden, saj imajo lahko kugo,” je pojasnil delovanje igre. Ob tem je spomnil tudi na zelo omejeno financiranje komuniciranja znanosti: “Univerze so ponosne in vesele, ko naše rezultate raziskav in računalniško igro vidijo v medijih in šolah, a za komunikacijo s širšo javnostjo ne bi plačale – tudi računalniška igra je bila tako večinoma financirana s strani podjetja”. 

Philipp W. Stockhammer je v Slovenijo prišel v okviru projekta MATRES (Materialna odpornost v času okoljskih in družbenih sprememb), ki bo z interdisciplinarnim in inovativnim pristopom med drugim raziskoval, kako so se človeške skupnosti v preteklosti prilagajale različnim okoljskim in družbenim izzivom – od globalnih podnebnih sprememb, izbruhov kužnih bolezni, do lokalnih pojavov, kot so poplave, plazovi in spreminjanje rek. Poleg tega bo projekt preučeval vpliv migracij, vojaških spopadov ter drugih družbenih sprememb, pri čemer bo analiziral mehanizme odpornosti in prilagajanja skupnosti skozi čas. Projekt povezuje štiri fakultete Univerze v Ljubljani – Filozofsko fakulteto, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Biotehniško fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto – ter številne ugledne domače in tuje partnerske institucije, kot so ZRC SAZU, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Inštitut Max Planck in Vrije Universiteit v Bruslju in mnoge druge.

Predavanje je bilo del letošnjih dogodkov ob Letu dediščine in je ponudilo bogat vpogled v najnovejše arheološke raziskave ter inovativne pristope k interpretaciji arheološke dediščine, s posebnim poudarkom na povezovanju različnih znanstvenih disciplin. 

---

Philipp W. Stockhammer je profesor na Univerzi LMU v Münchnu ter so-direktor Max Planck-Harvard raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja pri Max Planck Inštitutu za evolucijsko antropologijo v Leipzigu. Med drugim je leta 2015 prejel ERC Starting grant in leta 2020 ERC Consolidator grant.

Foto: Nebojša Tejić/STA