Infrastrukturni center
Infrastrukturni center deluje v sklopu Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov UL in je namenjen podpori raziskovalnega in pedagoškega dela na področju humanističnih in družboslovnih ved.
Infrastrukturni center deluje v sklopu Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov UL in je namenjen podpori raziskovalnega in pedagoškega dela na področju humanističnih in družboslovnih ved.
Filozofska fakulteta z infrastrukturnim centrom Infrastrukturna podpora humanističnim študijem deluje v sklopu Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani (MRIC UL) in je namenjen podpori raziskovalnega in pedagoškega dela na področju humanističnih in družboslovnih ved.
Izvajanje dejavnosti IC UL FF zagotavlja Javna agencija za znanstvenoraziskovalno dejavnost in inovacijsko dejavnost RS. Infrastrukturni center nudi podporo raziskovalnim programom in raziskovalnim projektom na Filozofski Fakulteti kot tudi drugim raziskovalnim ter izobraževalnim ustanovam znotraj in izven Univerze v Ljubljani.
Vodja infrastrukturnega programa na Filozofski fakulteti je Sašo Jerše, prodekan za doktorski študij in znanstveno raziskovalno delo UL FF.
Raziskovalno delo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: UL FF) je organizirano v okviru organizacijske enote Znanstvenoraziskovalnega inštituta FF (v nadaljevanju: ZIFF), pod okriljem katerega se izvajajo raznovrstni nacionalni in mednarodni raziskovalni projekti. Infrastrukturni program Infrastrukturni center ZIFF (v nadaljevanju: IC ZIFF) nudi celovito infrastrukturno podporo raziskovalnemu delu na UL FF, ki pokriva temeljne znanstvene discipline s področja literarno-jezikovnih in aplikativno jezikovnih ved (slovanskih, germanskih, romanskih, klasičnih in azijskih jezikov), s področja humanistično-historičnih ved (zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija, historična geografija, muzikologija), filozofije, psihologije, sociologije, informacijskih ved in bibliotekarstva ter izobraževalnih ved (pedagogika, didaktika, andragogika) in združuje 13 raziskovalnih skupin, v katerih je vključenih 453 raziskovalcev in 16 strokovno-tehniških sodelavcev (vir: SICRIS, 21. 3. 2024). IC ZIFF pri svojem delu redno sodeluje z domačimi in mednarodnimi infrastrukturnimi centri, raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami in se aktivno povezuje z uporabniki in deležniki znanja. Raziskave, ki jih podpira IC ZIFF, so prepoznavne v slovenskem in mednarodnem prostoru, raziskovalna dejavnost fakultete pa predstavlja gonilo sodelovanja z okoljem in vidno spodbuja mednarodno sodelovanje.
V sklopu IC ZIFF deluje skupna strokovna služba ZIFF, ki nudi osnovni podporni sistem znanstvenoraziskovalnemu delu na fakulteti. Zaradi multidisciplinarne narave raziskovalnega dela na UL FF in specifičnih potreb, vezanih na posamezna raziskovalna področja, pa so v IC ZIFF integrirani tudi specializirani centri, ustanovljeni kot specifična podpora raziskovalnemu delu različnih področij za doseganje kakovostnih raziskovalnih rezultatov:
CIRA predstavlja stičišče med različnimi disciplinami ter domačimi in tujimi institucijami, ki se ukvarjajo z raziskovalnimi dejavnostmi na področju arheološke in kulturne dediščine. Delovne naloge CIRA predstavljajo vse aktivnosti, od priprave do izvedbe ali koordinacije raziskovalnih in razvojnih kot tudi tržnih projektov, skrb za vzdrževanje in razvoj metodoloških in strokovnih standardov, organizacijo in izvedbo različnih oblik strokovnega ali splošnega izobraževanja ter predstavitvene in promocijske aktivnosti za večjo prepoznavnost arheološke in kulturne dediščine. V sodelovanju s pridruženimi partnerji CIRA ponuja svetovanje in pomoč pri načrtovanju ter izvedbi raziskav na področju prostorske arheologije (1), arheoloških izkopavanj (2) in analiz različnih arheoloških ostalin in materialov (3).
ICCHS je raziskovalno-razvojni in dokumentacijski center Oddelka za umetnostno zgodovino in Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sodeluje z raziskovalci in programsko sorodnimi inštitucijami iz Slovenije in iz sosednjih ter drugih držav. S svojimi že vzpostavljenimi lokalnimi in mednarodnimi povezavami center nudi podporo pri organizaciji predavanj, okroglih miz in simpozijev. Obenem nudi podporo z opremo za dokumentiranje umetnostne in druge dediščine srednjega in zgodnjega novega veka (foto in video oprema, infrardeča kamera, knjižni skener …). Dokumentirano gradivo se hrani in obdeluje v fototeki Oddelka umetnostno zgodovino. V sklopu centra je nudena tudi podpora pri pripravi in izdaji znanstvenih publikacij in zgodovinskih virov.
Laboratorij za kognitivno nevroznanost je znanstveno-raziskovalni laboratorij, ki se posveča razvoju raziskovalnih in diagnostičnih orodij in instrumentov ter oblikovanju nekaterih temeljnih podpornih storitev za raziskovanje na področju kognitivne nevroznanosti. Deluje na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v tesnem sodelovanju z Inštitutom za klinično nevrofiziologijo in Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja Nevrološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Delo v laboratoriju poteka s pomočjo računalniških postaj za vedenjske preizkušnje in sledilca očesnih gibov, mnogokanalnega EEG sistema z aktivnimi elektrodami, mnogokanalnega EEG sistema ter s pomočjo MR tomografa. Analitično delo podpira strežnik s sodobno programsko opremo za statistične analize, obdelavo EEG in fMRI podatkov ter računsko modeliranje. Poleg znanstveno-raziskovalnega dela poteka v okviru laboratorija revijalni klub in občasni izobraževalni tečaji za uporabo raziskovalne opreme ter programskih orodij za vodenje eksperimentov in analizo zbranih podatkov.
SJZ se ukvarja z raziskovalno-razvojno, dokumentacijsko, ekspertno in organizacijsko dejavnostjo in nudi podporo znanstveno-raziskovalnim dejavnostim Oddelka za zgodovino UL FF, zlasti na področju javne zgodovine. SJZ se poleg svoje vloge dokumentacijskega centra, v sklopu katerega se ohranja digitalni arhiv Oddelka za zgodovino, aktivno udejstvuje tudi v vlogi popularizacije zgodovinopisja. V sklopu dejavnosti središča se izvajajo gostujoča predavanja, delavnice, seminarji, konference ter razstave, vsebine v knjižni, vizualni, avdio, video in digitalni obliki pa preko spletnih portalov in profilov na družbenih medijih nagovarjajo kar najširšo javnost.
Glavni cilj IC ZIFF je nudenje podpore pri izvajanju raziskovalnih programov in projektov, ki vključuje:
1. vodenje evidenc s področja raziskovalnega dela,
2. strokovno svetovanje pri prijavah na nacionalne, evropske in mednarodne razpise,
3. finančno upravljanje in nadzor raziskovalnih dejavnosti,
4. zagotavljanje podpore odprti znanosti,
5.promocijo znanstvenoraziskovalnih dosežkov,
6. podporo pri diseminaciji projektnih rezultatov.
Za doseganje ciljev se IC ZIFF povezuje z drugimi akterji na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in s tem multiplicira učinek svojih dejavnosti.
Implementacija infrastrukturnega programa IC ZIFF bo izvedena v programskem obdobju 2022-2027 in se bo odvijala v sklopu treh delovnih paketov – podpora raziskovalnemu delu, podpora odprti znanosti in prenos znanja uporabnikom, ki so vezani na zastavljene ključne cilje IC ZIFF in ki se neposredno ali posredno vežejo na podporo raziskovalnim programom in raziskovalnemu delu. Dejavnosti posameznih delovnih paketov, ki se v svoji strukturi nadgrajujejo in dopolnjujejo, se bodo odvijale in prepletale skozi celotno obdobje financiranja.
Delovni paket 1: PODPORA RAZISKOVALNEMU DELU
2. Delovni paket: PODPORA ODPRTI ZNANOSTI
3. Delovni paket: PRENOS ZNANJA UPORABNIKOM
IC ZIFF v sklopu programskega financiranja 2022-2027 ohranja in nadgrajuje obstoječo infrastrukturno podporo raziskovalnemu delu na UL FF ter s tem nadaljuje z nudenjem kakovostne podpore raziskovalni dejavnosti na UL FF. Namen IC ZIFF ni le nuditi ustrezne tehnične pogoje za realizacijo programskih ter projektnih aktivnosti, temveč raziskovalcem omogočiti celosten podporni sistem, ki bo še dodatno prispeval k odličnosti in uspešnosti raziskovalcev in raziskovalne dejavnosti.
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI