Ruska književnost - obdobje simbolizma in postsimbolizma

Ruska književnost - obdobje simbolizma in postsimbolizma

Stopnja: 1

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 30

Ure vaj: 0

ECTS točke: 3

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Podlesnik Blaž

Vsebina

Obravnavo ruskega simbolizma v skladu s tradicionalno delitvijo na t. i. starejše (V. Ja. Brjusov, F. Sologub idr.) in mlajše simboliste (A. A. Blok, Andrej Beli idr.) dopolnjujejo razgledi po evolucijski horizontali predsimbolizem – dekadenca (estetizem in panestetizem t. i. diaboličnega simbolizma) – mitopoetski simbolizem – groteskno-karnevalski simbolizem – razpad simbolizma. Posebna pozornost je posvečena dinamiki žanrskega sistema, ki nakazuje razvoj od dominantnega položaja lirskih žanrov v zgodnjem in zrelem obdobju simbolizma do uveljavljanja proze kot polnopravnega žanra v letih razpada ruskega simbolizma.
V okvirih obravnave postsimbolizma predmet izhaja iz t. i. "krize simbolizma", ki okoli leta 1910 porodi številne nove poglede na literaturo in umetnost. Med postsimbolističnimi smermi, ki po letu 1910 v nasprotju z avantgardnimi tokovi izpostavljajo predvsem evolucijsko komponento, se posebej posveča ustvarjalcem, ki so pripadali umetniški smeri akmeizma (O.Mandelštam, A. Ahmatova idr.), ter avtorjem, ki so svoje ustvarjanje razvijali zunaj uveljavljenih pesniških šol (S. Jesenin, M. Cvetajeva, B. Pasternak). Evolucijski modernizem kot posebno linijo v razvoju poezije predmet sledi do literarnih pojavov v drugi polovici stoletja (npr. pri avtorjih "neoakmeistih", v ustvarjanju J. Brodskega), hkrati pa se posveča tudi nekaterim vprašanjem proznega ustvarjanja v prvi četrtini 20. stoletja (problem proze pesnikov; proza I. Bunina, L. Andrejeva, A. Remizova, V. Rozanova).