Logotipi financerjev in partnerjev
O projektu
Projekt Kremacija ali inhumacija pri preteklih skupnostih? Multidisciplinarno vprašanje na evropski ravni (CRIME) je skupni, flamsko slovenski raziskovalni projekt, ki ga financirata Flamska fundacija za raziskave (FWO) in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), z namenom izboljšanja in povečanja mednarodnega raziskovalno-razvojnega sodelovanja. Na belgijski strani projekt zastopata dr. Steven Goderis in dr. Christophe Snoeck iz Svobodne univerze v Bruslju (VUB), na slovenski pa dr. Matija Črešnar in dr. Tamara Leskovar iz Univerze v Ljubljani ter dr. Doris Potočnik iz Inštituta Jožef Stefan.
Interdisciplinarno zasnovan projekt z uporabo najsodobnejših tehnik vpeljuje in nadgrajuje metodološke postopke za proučevanje arheološke dediščine, pri čemer se osredotoča na raziskovanje prazgodovinskih pogrebnih ritualov in njihovih sprememb.
Inhumacija ali kremacija
V Evropi sta vse do uveljavitve krščanstva v uporabi dva osnovna pogrebna obreda: inhumacija – pokop celega trupla ter kremacija – sežig pokojnika pred pokopom. Nekatere skupnosti so obreda izvajale sočasno, tako da na istem grobišču najdemo inhumirane in kremirane človeške posmrtne ostanke iz istega časovnega obdobja, druge pa izmenjujoče ter na istem območju, redko celo na istem grobišču, najdemo inhumirane in kremirane človeške posmrtne ostanke iz različnih časovnih obdobij. Razlogi za izbiro enega od načinov, njune kombinacije ali za prehoda iz enega v drugega so predmet številnih razprav, ki temeljijo predvsem na analizah arheoloških podatkov posameznih najdišč ter še nimajo epiloga. Projekt CRIME s širokim paketom interdisciplinarnih raziskav predstavlja pomemben premik v metodoloških postopkih in analizah arheoloških ostalin. Raziskave bodo zaobjele nekaj najpomembnejših slovenskih grobiščih bronaste in železne dobe, na katerih sta se oba pogrebna rituala izmenjavala ali sta potekala sočasno. Pojav, ki je sicer izjemno redek, namreč predstavlja edinstveno priložnost za raziskovanje ter s tem napredek pri razumevanju pogrebnih obredov v preteklosti.
Izzivi in nadgradnja obstoječega načina raziskovanja
Eno izmed težav pri reševanju vprašanja izbire obreda predstavlja neuravnoteženost med podatki, ki jih je mogoče pridobiti iz kremiranih napram inhumiranim posmrtnim ostankom. Ker so med kremacijo dosežene zelo visoke temperature (1000°C in višje), so kremirani ostanki močno spremenjeni. Tako je do nedavnega veljalo, da omogočajo pridobitev zgolj zelo omejene količine podatkov in pustijo veliko praznino v interpretaciji arheoloških zapisov. Vendar pa razvoj tehnologije in metodologije omogoča pridobitev vse več podatkov ne le iz inhumiranih, temveč tudi iz kremiranih posmrtnih ostankov. Poleg tega zaradi vse natančnejšega razumevanja sprememb, do katerih pride v posmrtnih ostankih zaradi različnih obredov pred pokopom, iste vrste analiz omogočajo pridobitev dodatnih podatkov o ljudeh, skupnostih in pogrebnih obredih.
Glavni cilj projekta in področja dela
S svojo interdisciplinarnostjo in uporabo najsodobnejših tehnik bo projekt omogočil vzpostavitev ali nadgradnjo metodoloških postopkov ter poglobljeno raziskovanje sprememb pogrebnih ritualov v prazgodovini oz. iskanje odgovorov na vprašanji kako in še najpomembneje zakaj so se zgodile. Za dosego ciljev bo delo na projektu razdeljeno na dve glavni področji:
1 – raziskovanje razlik v arheološkem zapisu, demografiji, prehrani in mobilnostjo znotraj in med skupnostmi;
2 – izdelava karte biološko dostopnega stroncija za Slovenijo, ki bo predstavljal osnovo za razumevanje mobilnosti ljudi in živali;
Poleg tega bo projekt krepil sodelovanje ter prispeval k obojestranskemu prenosu znanja in veščin med projektnima skupinama, npr. na tematskih delavnicah, ki bodo obogatile raziskovalne skupnosti v obeh državah.
Cilj projekta je izboljšati znanje o prazgodovinskih pogrebnih obredih, ki trenutno temelji predvsem na arheoloških podatkih, materialni kulturi in osnovni osteologiji. Da bi dosegli ta cilj in odgovorili na poglobljena arheološka vprašanja, bodo uporabljene najnovejše analitične tehnike:
- računalniška tomografija,
- mikroskopija in spektroskopija,
- elementarne in izotopske analize,
- prostorske analize,
- statistične analize in podatkovno rudarjenje.
Rezultati bodo zagotovili podatke o bioloških in kulturnih profilih (biološki in kulturni spol, starost ob smrti, telesna višina, zdravstveno stanje, družbeni status itd.) posameznikov in skupnosti, ki so živele na območju današnje Slovenije v bronasti in železni dobi ter nadgradnjo profilov s podatki o prehrani in preseljevanju skozi čas in prostor.
Za oprijemljive in podrobne razlage človeškega vedenja bodo z upoštevanjem lokalne geologije, ekologije, podnebja in krajine vzpostavljene temeljne vrednosti okolja.
Zbrani podatki bodo omogočili primerjave s podobnimi raziskavami v drugih delih Evrope in vzpostavitev širšega evropskega pogleda na pogrebne obrede v preteklosti.
Poleg boljšega razumevanja življenja in smrti v prazgodovini bo projekt:
- zagotovil karto biološko dostopnega stroncija za Slovenijo, pomembno ne samo za ta projekt, temveč tudi za vse raziskave preseljevanja ljudi in živali v Sloveniji,
- nadgradil obstoječe in uveljavil nove metodološke postopke za preučevanje arheoloških ostankov,
- razširil znanje z vrsto delavnic in publikacij na državni in mednarodni ravni.
Univerza v Ljubljani (UL)
Docent in vodja katedre za Arheologijo kovinskih obdobij ter vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, strokovnjak za bronasto in železno dobo, raziskave krajine ter pogrebne obrede v prazgodovini z bogatimi izkušnjami na področju interdisciplinarnega raziskovanja.
Podoktorska raziskovalka na Oddelku za arheologijo in članica Sveta Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, specializirana za različne vrste analiz skeletnih posmrtnih ostankov, od makroskopskih do biomolekularnih.
Institut Jožef Stefan (IJS)
Raziskovalka na odseku Znanost o okolju in članica skupine Organska biokemija na Institutu Jožef Stefan, izurjena na področju različnih tehnik analiz stabilnih izotopov.
Vrije Universiteit Brussel (VUB)
Raziskovalni profesor na Vrije Universiteit Brussel, član raziskovalne skupine Analitična, okoljska in geo-kemija, ki razvija in uporabljam orodja elementarnih in izotopskih posrednikov za različna vprašanja povezana z znanostjo o Zemlji.
Raziskovalni profesor na Vrije Universiteit Brussel, ki pri iskanju odgovorov na arheološka vprašanja uporablja multidisciplinarni pristop ter združuje arheološko in geokemično raziskovanje.
Carina Gerritzen
Doktorska študentka na Vrije Universiteit Brussel, ki uporablja svoje bogate izkušnje iz področja geokemije za analize arheoloških vzorcev.